Belgijski širokopasovni razcvet: presenetljiva resnica o dostopu do interneta v letu 2025

Belgijska internetna krajina leta 2025 je zgodba kontrastov in hitrih sprememb. Država uživa skoraj popolno pokritost s širokopasovnim internetom in nekatere najhitrejše internetne hitrosti v Evropi, vendar zaostaja pri popolni uvedbi optičnih vlaken point-topic.com en.wikipedia.org. Mestna območja se ponašajo z gigabitno povezljivostjo preko nadgrajenih kabelskih omrežij, medtem ko nekatera podeželska območja še vedno čakajo na uvedbo optike. Nova konkurenca z ekstremno nizkimi cenami je pretresla trg, ki so ga dolgo obvladovali le nekateri akterji, v teku pa so tudi vladne iniciative za odpravo še preostalih digitalnih vrzeli. To poročilo ponuja celovit pregled dostopa do interneta v Belgiji – od optike, DSL, kabelskega in mobilnega širokopasovnega omrežja do satelitskega interneta – ter analizira pokritost, zmogljivost, cene, tržne akterje in trende v obdobju 2024–2025 s pogledom naprej v povezano prihodnost Belgije.

Vrste internetne infrastrukture v Belgiji

Pokritost s fiksnim širokopasovnim omrežjem po tehnologijah (sredina 2023). DSL in kabelska omrežja dosegajo skoraj vsako belgijsko gospodinjstvo, medtem ko je pokritost s polno optiko (FTTP) še vedno relativno nizka point-topic.com point-topic.com.
Belgija ima raznoliko mešanico internetne infrastrukture, ki vključuje sodobna optična omrežja ob dediščinskih bakrenih linijah in obsežnih kabelskih sistemih. Brezžični širokopasovni dostop prek 4G/5G mobilnih omrežij je vseprisoten, možnost pa postaja tudi satelitski internet. Spodaj je pregled vsake glavne dostopne tehnologije:

Optični (FTTH/B) širokopasovni internet

Optika do doma/podjetja (FTTH/B) je najnovejša in najhitrejša fiksna dostopna tehnologija v Belgiji, ki ponuja simetrične hitrosti do več gigabitov na sekundo. Uveljavljeni operater Proximus močno investira v uvajanje optike (program „Fibre for Belgium“ v vrednosti 3 milijard €) ter je v zadnjih letih začel pospeševati izgradnjo budde.com.au proximus.be. Sredina leta 2023 je čista optična omrežja dosegla približno 25,0 % belgijskih domov – najnižjo optično pokritost v EU point-topic.com brusselstimes.com. Pokritost je največja v mestih, kot so Bruselj (57 % gospodinjstev) in regionalna središča kot Brugge (47 %) in Antwerpen (40 %+), veliko območij – posebej v Valoniji – pa ima minimalno optično prisotnost point-topic.com. Do začetka 2025 se je optična pokritost pospešila na ~43 % domov finance.yahoo.com, Proximus pa načrtuje 50 % do konca 2025 ter 70 % (4,2 milijona enot) do 2028, na poti do 95 % do leta 2032 proximus.be gurufocus.com. Optika nudi najboljšo zmogljivost (npr. Proximusova storitev 8,5 Gbps je dostopna v določenih območjih proximus.be), vendar bo uvajanje potrebovalo še čas, da bo dohitelo skoraj popolnoma razširjena starejša omrežja v Belgiji. Pomembno je, da je Proximus oblikoval skupna podjetja Fiberklaar (Flandrija) in Unifiber (Valonija) za pospešeno gradnjo FTTH, ciljajoč na 1,5 milijona oz. 0,6 milijona priključkov do 2028 proximus.com proximus.com. Tudi drugi operaterji previdno uvajajo optiko: na primer, Telenet (kabelski operater) in podjetje Fluvius imata skupno podjetje “NetCo” (Wyre) za postopno širitev optike v Flandriji ob postopnem nadgrajevanju koaksialnega omrežja, medtem ko naj bi Orange Belgium (ki je prevzel valonskega kabelskega ISP VOO) to omrežje v prihodnjih letih preoblikoval v optiko ali naslednjo generacijo kabla. Skratka, optika hitro raste in bo tvorila hrbtenico prihodnjega širokopasovnega omrežja Belgije – a leta 2025 še vedno dopolnjuje in ne nadomešča tradicionalne pokritosti DSL/kabel.

DSL (bakreni) širokopasovni internet

DSL uporablja bakrene telefonske linije in je zgodovinsko zagotavljal širokopasovno povezavo po celotni državi preko omrežja glavnega operaterja. Pokritost z DSL je skoraj popolna – xDSL storitev doseže 99,9 % domov point-topic.com. V zadnjem desetletju je Proximus velik del bakra nadgradil z VDSL2 in vektorsko tehnologijo, kar omogoča zelo visoke hitrosti na kratkih zankah: do sredine 2023 je VDSL pokrival 96,5 % gospodinjstev (in 43,8 % z vektoringom za še višje hitrosti) point-topic.com. To daleč presega evropsko povprečje DSL pokritosti point-topic.com. V praksi lahko vektorski VDSL v Belgiji zagotovi 70–100 Mbps na kratkih linijah, medtem ko je starejši ADSL zdaj praktično zastarel. Hitrosti DSL pa padajo z razdaljo, zato imajo podeželske linije pogosto le nekaj deset Mbps. Z uvajanjem optike je Proximus začel opustiti bakrene linije na območjih, kjer je optika že na voljo (uporabnike prevežejo na optiko) point-topic.com. Število DSL naročnin počasi upada, ko uporabniki prehajajo na hitrejše kabelske ali optične povezave. A tudi leta 2024 DSL ostaja rezervna možnost, zagotavljajoč, da praktično vsako gospodinjstvo lahko dobi vsaj osnovni širokopasovni internet (pokritost s NGA, torej širokopasovni dostop naslednje generacije s ≥30 Mbps, je nacionalno 99,6 % po zaslugi VDSL/kabla point-topic.com). Skratka, DSL je nekoč tvoril internetno hrbtenico Belgije in čeprav ga vse bolj izpodriva optika, še vedno omogoča povezljivost na območjih, kjer ni optike ali kabla.

Kabelski (HFC) širokopasovni internet

Kabelski širokopasovni internet v Belgiji je zagotovljen preko hibridnih optično-koaksialnih (HFC) omrežij, prvotno zgrajenih za kabelsko TV. To je steber belgijskega širokopasovnega interneta, še posebej v Flandriji in Bruslju. Kabelski operaterji so vlagali v najnovejše DOCSIS standarde: do sredine 2023 je lahko 95,6 % gospodinjstev dobilo kabelski internet (DOCSIS 3.0), 95,4 % pa je bilo pokritih z gigabitnim omrežjem DOCSIS 3.1 point-topic.com. Pravzaprav so skoraj vsa belgijska kabelska omrežja nadgrajena na DOCSIS 3.1, kar daleč presega povprečje EU (~33,6 % pokritost z gigabitnim koaksom) point-topic.com. Glavni kabelski ponudnik Telenet pokriva praktično celo Flandrijo in dele Bruslja, z možnostjo hitrosti do 1 Gbps prenosa (in ~40–50 Mbps pošiljanja) preko koaksa. V Valoniji in delih Bruslja kabelsko omrežje vodi VOO (ki ga je nedavno prevzel Orange), s podobnimi zmogljivostmi (VOO omrežje pokrije ~50 % države agoria.be). Kabel tako omogoča visoke hitrosti v večini belgijskih domov in je dolga leta zapolnjeval vrzel, dokler je bila optika redka – to je glavni razlog, da je skupna belgijska pokritost s hitrim internetom odlična, kljub nižji pokritosti FTTH. Kabelski širokopasovni internet se običajno ponuja v paketih (internet + TV + telefon). S standardom DOCSIS 3.1 uporabniki rutinsko dosegajo stotine Mbps; Telenetov najhitrejši paket “Giga” doseže 1 Gbps prenosne hitrosti. V prihodnje kabelska podjetja načrtujejo še dodatno izboljšanje zmogljivosti preko DOCSIS 4.0 ali vlaknjenja vozlišč: Telenet/Fluviusov NetCo načrtuje postopno prehod v optiko v zadnjem kilometru, z dolgoročnim ciljem “evolucija v optiko” po celotni Flandriji do leta 2038 www2.telenet.be (postopen pristop). Kabel tako za zdaj ostaja glavna fiksna širokopasovna platforma v Belgiji (po številu naročnin prekaša DSL in optiko) ter je ključen razlog izjemne gigabitne pokritosti v državi.

Mobilni širokopasovni internet (4G/5G brezžično)

Belgija ima robustno infrastrukturo za mobilni širokopasovni internet, s tremi dolgo uveljavljenimi mobilnimi operaterji (Proximus, Orange Belgium in Telenet/Base) ter novim ponudnikom (Digi Belgium). 4G LTE pokritost je praktično po vsej državi (≈100 % prebivalstva) tradingeconomics.com, kar zagotavlja, da imajo pametni telefoni in 4G usmerjevalniki dostop do interneta praktično povsod v Belgiji. Od leta 2025 je Belgija globoko v procesu uvajanja 5G omrežij: vsi trije glavni operaterji so lansirali 5G storitve po zamudni dražbi radijskega spektra sredi leta 2022 budde.com.au. Sprva je bilo sprejemanje 5G počasno zaradi strogih meja sevanja (zlasti v Bruslju) in pozne dodelitve spektra, vendar so bile te ovire odpravljene – regije so omilile omejitve elektromagnetnega sevanja, da bi omogočile 5G v letih 2022–2023 digital-strategy.ec.europa.eu. Do sredine leta 2023 je 5G signal dosegal približno 40,4 % prebivalstva point-topic.com, čeprav je bilo pokritosti na glavnem 3,5 GHz pasu le ~14 % point-topic.com. Uvajanje se je skozi leto 2024 pospešilo; Proximus je poročal o 75% pokritosti prebivalstva z 5G do začetka 2025 finance.yahoo.com, vse urbane površine pa imajo zdaj vsaj osnovni 5G. Zmogljivost mobilnega širokopasovnega interneta je odlična: mediane hitrosti prenosa (4G/5G) presegajo 100 Mbps na najhitrejšem omrežju (Proximus) ookla.com ookla.com. Mnogi potrošniki obsežno uporabljajo mobilne podatke na pametnih telefonih (penetracija mobilnega širokopasovnega interneta znaša ~90 % prebivalstva en.wikipedia.org), vendar je mobilni internet v Belgiji na splošno dopolnilo fiksnemu širokopasovnemu internetu in ne nadomestilo za internet na domu. Fiksni brezžični dostop (FWA) prek 4G/5G še ni razširjen, saj so žične možnosti skoraj univerzalno na voljo, vendar so operaterji preizkušali 5G FWA kot bodočo konkurenčno alternativo reportlinker.com. Skupno gledano mobilna omrežja dodajajo vsestranski sloj dostopa do interneta, 5G pa je pripravljen izboljšati brezžični prenos in aplikacije z nizko zakasnitvijo (ko bo pokritost univerzalna vzdolž glavnih cest in na podeželju, skladno s cilji EU do 2025).

Satelitski internet

Satelitski širokopasovni internet ima v Belgiji nišno, a opazno prisotnost. Tradicionalno so bile geostacionarne satelitske storitve (npr. ViaSat/KA-SAT ali Eutelsat Konnect) na voljo za uporabnike na podeželju, a zaradi visoke zakasnitve (~600–700 ms) in omejenih hitrosti so pomenile le rešitev v skrajni sili. Prelomnica je bil SpaceX Starlink, nizkozemeljska satelitska konstelacija (LEO). Starlink je postal na voljo v Belgiji maja 2021 worldpopulationreview.com in omogoča 100–200 Mbps prenosa (20–40 Mbps oddaje) z zakasnitvami okoli 45 ms – to je bistveno bližje zemeljskemu širokopasovnemu internetu ookla.com. Pravzaprav je bila v zadnjem četrtletju 2024 mediane zakasnitve Starlink v Belgiji izmerjena na 46 ms, kar je ena najnižjih v Evropi (primerljivo z Luksemburgom) ookla.com. Delovanje se izboljšuje, saj SpaceX povečuje število satelitov in zemeljskih postaj v Evropi. Vendar pa je Starlink razmeroma drag (približno 65–100 € na mesec plus ~450 € za opremo), zato ga običajno uporabljajo v posebnih primerih: oddaljene kmečke hiše ali kmetije, ki so izven dosega optike/kabla, uporabniki naveličani lokalnih duopolov ali kot varnostna rezerva za podjetja z zahtevo po redundantnih povezavah. Sprejetje v Belgiji je skromno v primerjavi z državami s slabimi zemeljskimi omrežji (visoka pokritost s kablom/VDSL pomeni, da satelit ni ključen) ookla.com. Kljub temu Starlink in podobne LEO storitve ponujajo novo možnost za “dostop od koderkoli”. Poleg Starlinka je malo drugih satelitskih ponudnikov na belgijskem trgu — izjema je OneWeb, ki je (v partnerstvu s satelitskim ponudnikom Nortlink) v letu 2023 začel ponujati LEO širokopasovne rešitve za podjetja v Zahodni Evropi (npr. za profesionalno uporabo, v pomorstvu ali kot rezervna internetna povezava). Skratka, satelitski internet v Belgiji je na voljo in tehnično impresiven, a ostaja nišna rešitev zaradi močnih zemeljskih omrežij. Pomemben je kot orodje za “nepokrite žepe”, mobilna mesta (npr. avtodomi ali pomorske aktivnosti) in kot rezerva za odpornost. Vlada ni potrebovala večjih subvencij za satelitski dostop na podeželju, saj imajo praktično vsa gospodinjstva v Belgiji neko zemeljsko širokopasovno možnost point-topic.com, toda LEO sateliti kljub temu dodajajo sloj povezljivosti za tiste, ki to želijo.

Pokritost in dostopnost: mesto proti podeželju

Belgija uživa obsežno širokopasovno pokritost tako v urbanih kot ruralnih območjih, čeprav nekatere razlike ostajajo pri razpoložljivosti ultra hitrih omrežij. Praktično vsako gospodinjstvo (≈100 %) ima dostop do vsaj osnovnega fiksnega širokopasovnega interneta, naslednja generacija (NGA ≥30 Mbps prek VDSL, kabla ali optike) pa doseže 99,6 % domov na nacionalni ravni point-topic.com. Tudi na podeželju je NGA pokritost približno 93,6 %, kar je bistveno nad povprečjem EU (~78,7 %) point-topic.com. To pomeni, da ima velika večina ruralnih vasi vsaj VDSL ali kabelski internet. 4G mobilna pokritost zapolni vse preostale vrzeli, saj doseže praktično 100 % prebivalstva tradingeconomics.com, kar zagotavlja, da ni nobenega poseljenega območja popolnoma brez povezave.

Kljub temu pa ultra hitri širokopasovni dostop (100 Mbps in več oziroma “zelo zmogljiva omrežja”) pogosteje najdemo v mestih kot na podeželju. Zaradi izgradnje kabelskih in optičnih omrežij je 96,0 % belgijskih gospodinjstev priključenih na gigabitno omrežje (DOCSIS 3.1 kabel ali FTTP) point-topic.com – to je ena najvišjih stopenj v Evropi point-topic.com. Vendar pa je pokritost podeželskih VHCN (zelo zmogljivih omrežij) le 51,4 % point-topic.com, kar pomeni, da skoraj polovica podeželskih gospodinjstev še vedno nima dostopa do gigabitnih hitrosti. V Flandriji (sever Belgije) imajo celo ruralni kraji pogosto kabelski internet (ruralni VHCN v Flandriji je bistveno višji, v nekaterih območjih skoraj 80–100 % point-topic.com point-topic.com), medtem ko v Valoniji (jug) številne podeželske občine še nimajo niti kabla niti optike (nekatera podeželska območja Valonije imajo <3 % gigabitne pokritosti) point-topic.com. Na primer, regija Nivelles (Valonija) ima presenetljivih ~79,5 % ruralne gigabitne pokritosti – najverjetneje zaradi kabelskega omrežja – a druga ruralna območja v Valoniji so skoraj popolnoma odvisna od VDSL point-topic.com. Po drugi strani ima skoraj vsaka urbana soseska, pa naj gre za Bruselj, Antwerpen ali manjša mesta, vsaj eno gigabitno možnost (kabel ali optika). Optična pokritost še posebej ponazarja razliko med mestom in podeželjem: FTTP pokriva več kot polovico Bruslja, toda le 7,3 % podeželskih gospodinjstev je imelo optiko do sredine 2023 point-topic.com. Podeželski uporabniki brez kabla/optike morajo računati na nadgrajeni DSL (številne podeželske linije nudijo VDSL – 84,1 % pokritost podeželskega VDSL point-topic.com – ki pogosto presega 30–50 Mbps). Na res oddaljenih mestih lahko za širokopasovni dostop uporabijo 4G/5G ali satelit, čeprav to prinaša določene kompromisne zmogljivosti.

Za ponazoritev je tu nekaj meril pokritosti (podatki sredi leta 2023):

• DSL: 99,9 % gospodinjstev (podeželje 97,4 %) ima dostopno bakreno/DSL povezavo point-topic.com point-topic.com.
• VDSL: 96,5 % gospodinjstev (podeželje 84,1 %) – zelo razširjene nadgradnje VDSL point-topic.com point-topic.com.
• Kabel (Docsis 3.1): 95,4 % gospodinjstev (podeželje 49,0 %) – skoraj v vseh mestih in številnih krajih, manj v odročnih vaseh point-topic.com point-topic.com.
• Optika (FTTP): 25,0 % gospodinjstev (podeželje 7,3 %) – močan poudarek na urbanih območjih, doslej minimalno razširjena po podeželju point-topic.com point-topic.com.
• VHCN (FTTP + Docsis3.1): 96,0 % gospodinjstev (podeželje 51,4 %) ima dostop do gigabitnih omrežij point-topic.com point-topic.com.
• Mobilno: 4G ~100 % prebivalstva, 5G ~40 % prebivalstva leta 2023, rast na ~75 % v 2024 point-topic.com finance.yahoo.com (s poudarkom najprej na mestih in območjih z velikim prometom).

Takšne številke Belgijo uvrščajo med vodilne evropske države po široki pokritosti, razen pri čisti optiki, kjer je zaostajala. Digitalni razkorak med mesti in podeželjem je v Belgiji ožji kot v številnih drugih državah (podeželska pokritost s 30 Mbps je 93,6 % v primerjavi z EU ~79 % point-topic.com). Kljub temu pa je razlika v dostopu do gigabitnega interneta opazna – podeželska kmetija je lahko omejena na 50 Mbps DSL, medtem ko stanovalec v mestu uživa 1 Gbps kabelske/optike. Vlada se tega zaveda in je uvedla ukrepe za odpravo razlik. Zvezni načrt za okrevanje je namenil 41 milijonov evrov za razširitev hitrega interneta v “bele lise” (slabo pokriti podeželski žepi) v prihodnjih letih digital-strategy.ec.europa.eu. V Valoniji regionalne oblasti vlagajo več kot 70 milijonov evrov za povezovanje poslovnih con in šol na optiko, s čimer zagotavljajo, da podeželska gospodarska središča ne ostanejo zadaj digital-strategy.ec.europa.eu. Majhna nemško govoreča skupnost na vzhodu Belgije si je celo zagotovila 19,5 milijona evrov za uvedbo FTTH po svojih vaseh digital-strategy.ec.europa.eu. Poleg tega regulator BIPT vzdržuje sistem kartiranja, ki natančno določa razpoložljivost širokopasovnih povezav po lokacijah, za odkrivanje preostalih belih lis in usmerjanje javnih ukrepov digital-strategy.ec.europa.eu. Skupaj s stalnimi komercialnimi vlaganji v optiko in 5G se razmere na podeželju konstantno izboljšujejo. Do leta 2025 številna prej slabo pokrita območja doživljajo nadgradnjo – bodisi se optika približuje obrobjem, bodisi 5G fiksni brezžični internet ponuja vmesno alternativo reportlinker.com. Skratka, belgijska mesta že uživajo skoraj povsod dostopen hiter internet, in čeprav podeželje nekoliko zaostaja pri najhitrejših tehnologijah, se razkorak zmanjšuje. Cilj oblikovalcev politik je zagotoviti “100 Mbps z možnostjo nadgradnje na 1 Gbps za vsa gospodinjstva” (cilj EU Gigabit Society 2025), čeprav je bila Belgija sprva pri dosegi tega cilja do 2025 zaradi pozne optične gradnje označena kot malo verjetna table.media table.media. Pogled do leta 2030 je veliko bolj optimističen, saj univerzalen gigabitni dostop postaja realnost z mešanico optike, kabla in 5G.

Hitrosti interneta, latenca in kakovost storitev

Belgijske internetne storitve sodijo med boljše v Evropi, predvsem zaradi razširjenosti hitrega kabla in rastoče optične infrastrukture. Povprečne hitrosti so stalno visoke. V začetku leta 2023 je bil mediana hitrosti prenosa pri fiksnem širokopasovnem dostopu približno 86,7 Mbps datareportal.com (približno +12 % več kot leto prej), do poznega leta 2024 pa je mediana bržkone že presegla 100 Mbps. Pri mobilnem internetu je bila mediana prenosa 56 Mbps pri 4G/5G na začetku leta 2023 datareportal.com in se prav tako vsako leto povečuje. Te mediane obsegajo vse tehnologije (tudi počasne DSL povezave), tako da uporabniki na kablu ali optiki običajno dosegajo bistveno višje hitrosti. Najhitrejše ponudbe v Belgiji so svetovnega razreda: Proximus v izbranih območjih ponuja do 8,5 Gbps prek optike proximus.be, Proximus in Telenet pa v svojih najvišjih paketih uporabnikom nudita ~1 Gbps.V poročilih o omrežni zmogljivosti ima Belgija odlične rezultate. V Ookla Speedtest Intelligence za drugo polovico 2024 je bil Proximus Fiber ocenjen za najhitrejšega ponudnika fiksnega interneta z mediano prenosa ~302 Mbps in pošiljanja ~178 Mbps ter zgledno nizko latenco 9 ms ookla.com. Sledila sta kabelska ponudnika (Telenet ~176 Mbps, VOO ~167 Mbps mediana prenosa) ookla.com – kar kaže na veliko uporabnikov na srednjih paketih, saj omrežja omogočajo tudi ~1Gbps. Latenca pri kablu in optiki je običajno nizka (5–20 ms), zato je primerna za igranje iger in VoIP. DSL uporabniki imajo višjo latenco (20–40 ms+) in nižje hitrosti, a jih je vse manj. Pri mobilnih omrežjih je Proximus vodil s ~101 Mbps mediane prenosa prek 4G/5G pozno leta 2024 ookla.com ookla.com, sledila sta Orange (~81 Mbps) in Telenet/Base (~73 Mbps). Te hitrosti odražajo razširjenost 4G+ in pojav 5G. Tudi latenca pri mobilnem internetu se izboljšuje: Proximus je dosegel najnižjo latenco 4G/5G z 39 ms ookla.com. S širitvijo 5G se pričakuje dodatno znižanje latence v območje ~20 ms v naslednjih letih, kar bo še posebej koristilo aplikacijam v realnem času.Kar zadeva kakovost storitev, se belgijski ponudniki zelo dobro odrežejo. Na primer Speedtestovi kazalniki konsistentnosti (vzorcev, ki presegajo minimum 25/3 Mbps) kažejo, da ima Proximus Fiber več kot 92 % konsistentnosti ookla.com, kar pomeni, da uporabniki skoraj vedno dosegajo »broadband« ali boljšo izkušnjo. Izkušnja pretakanja videa je primerljiva pri vseh ponudnikih, brez večjih statističnih razlik ookla.com – običajno je pretočno predvajanje HD/4K tekoče, glede na dovolj široke povezave. Indeksi izkušnje pri igranju iger prav tako prikazujejo Belgijo v ugodni luči; Proximus Fiber je dosegel ~98,8 (na lestvici 0–100 za igričarsko kakovost izkušnje), kar je vodilno na trgu ookla.com, kar pomeni minimalno tresenje in zakasnitve na žičnih povezavah. Tudi splošno zadovoljstvo uporabnikov je pozitivno – uporabniki so Proximus fiber ocenili z 3,63 od 5 (najvišje med ponudniki) v Speedtestovi anketi ookla.com, kar odraža zadovoljstvo.Ena posebno pomembna značilnost je belgijska odvisnost od kabelskega omrežja za visoke hitrosti: medtem ko kabel omogoča odličen prenosni pretok prenosa podatkov (pogosto 500 Mbps do 1 Gbps), so njegove hitrosti prenosa v obratni smeri (upload) nižje (npr. 20–50 Mbps na DOCSIS 3.1). Ta asimetrija lahko vpliva na zahtevnejše uporabnike ali manjša podjetja, ki potrebujejo večjo zmogljivost navzgor. Optika to odpravi s simetričnimi hitrostmi (npr. Proximus optika, mediana hitrosti prenosa ~178 Mbps ookla.com). S povečevanjem deleža optike se izboljšuje tudi povprečna hitrost nalaganja podatkov. Pomemben vidik je tudi preobremenjenost omrežja: kabelsko omrežje je namreč skupno, zato so v nekaterih krajih možne upočasnitve v času največje obremenjenosti, a sta Telenet in VOO to večinoma rešila z nadgradnjami in segmentacijo omrežja. Obsežna uporaba vektoriranja na VDSL-u omogoča visoke hitrosti na bakrenih vodih, vendar bo s staranjem teh linij in povečevanjem povpraševanja po ultra hitrih povezavah prehod na optiko ključen za ohranitev kakovosti.V mednarodnem merilu je belgijski internet zelo dobro uvrščen po hitrostih – običajno se uvršča med 20- do 30 najhitrejših držav pri fiksnem širokopasovnem dostopu, podobno pa velja tudi za mobilni internet. Digital Economy & Society Index (DESI) 2022 izpostavlja, da ima Belgija 67 % širokopasovnih naročnin z vsaj 100 Mbps, kar je precej nad povprečjem EU en.wikipedia.org, kar dokazuje razširjenost hitrih paketov (večinoma po kablu). Tudi Ookla poudarja, da je latenca Starlinka v Belgiji (46 ms) že zelo blizu zemeljskemu povprečju, kar je zasluga izboljšav ookla.com – kar kaže, da se tudi najsodobnejša tehnologija dobro uveljavlja na tem zahtevnem trgu. Povzetek: belgijski uporabniki interneta uživajo hitro in zanesljivo storitev: gigabitne možnosti so razširjene, vsakodnevne hitrosti so za večino več kot dovolj za zahtevne aplikacije, latenca pa je nizka za potrebe v realnem času. Z nadaljnjim širjenjem optike in 5G se pričakuje, da si bo Belgija še dodatno utrdila sloves države z izvrstno kakovostjo interneta; morda bo tako svoj trenutni primanjkljaj optike preoblikovala v zgodbo o uspehu pospešene modernizacije.

Cene in naročniški modeli

Belgijske cene interneta so bile zgodovinsko gledano nekoliko višje kot v nekaterih sosednjih državah, predvsem zaradi koncentriranega trga. Dolga leta sta bila duopol Proximus in Telenet (ter VOO na jugu) glavna razloga za omejeno cenovno konkurenco, širokopasovni paketi pa so bili pogosto vezani na TV ali telefonske storitve. Zato je značilen mesečni strošek za neomejen hitri internet znašal okoli 50–70 €. Na primer, leta 2023 je stal samostojni optični paket Proximus (500 Mbps dol/100 Mbps gor) približno 65 €/mesec proximus.com, Telenetov 1 Gbps “One Up” paket (vključno z mobilno telefonijo in TV) pa ~90 €/mesec reddit.com. Povprečna cena osnovnega širokopasovnega paketa (60 Mbps ali več, neomejeni podatki) je bila po raziskavah o življenjskih stroških okoli 50 € numbeo.com. Te cene so občutno višje od tistih v sosednji Franciji ali Nemčiji, kar je pogosto razlog za nejevoljo potrošnikov reddit.com. Do nedavnega so nekaj olajšanja ponujale predvsem blagovne znamke z nižjimi cenami ali promocije: Scarlet, nizkocenovna podružnica Proximusa, nudi neomejen internet (DSL/VDSL) za približno 34 €/mesec proximus.com, občasno pa Proximus/Telenet omogočata tudi uvodne popuste (npr. za prvih 6 mesecev). Prenosni podatkovni omejitveni paketi pri fiksnem širokopasovnem dostopu so praktično stvar preteklosti – vsi glavni ponudniki nudijo neomejene podatke (z izjemo 150 GB/mesec pri 30 Mbps za nove socialne tarife proximus.com, o čemer več spodaj). Povzetek: belgijski kupci za internet plačujejo več, a za to dobijo visoke hitrosti in (skoraj) neomejeno uporabo.Naročniški modeli zelo pogosto vključujejo pakete: najpogostejši so t.i. triple play (internet + TV + fiksni telefon) ali quad play (dodana mobilna telefonija). Ponudniki združevanje storitev spodbujajo z dodatnimi popusti. Na primer, paketi Proximus Flex vsebujejo optični internet, digitalno televizijo in mobilno telefonijo; paket z optiko 1 Gbps ter mobilnim priključkom stane približno 84 €/mesec (po promocijah) reddit.com. Tudi Telenetovi paketi One združujejo kabelski širokopasovni dostop, TV in mobilno telefonijo. Belgijski regulatorji pa so zagotovili tudi možnost samostojnega interneta za tiste, ki ne potrebujejo TV – ti samostojni paketi so cenejši, a še vedno razmeroma dragi.Konec leta 2024 je za preboj poskrbel novi igralec: DIGI Belgium je vstopil na trg s senzacionalno nizkimi cenami po belgijskih standardih. DIGI (del romunskega Digi Communications) ponuja optični širokopasovni internet za 10 €/mesec za 500 Mbps, 15 € za 1 Gbps in 20 € za 10 Gbps – vse neomejeno, simetrično, z brezplačno namestitvijo csimagazine.com. Te cene so le delček tega, kar zaračunavajo uveljavljeni ponudniki, in so takoj postale nova referenčna točka. Slabost je, da je DIGI-jevo omrežje povsem novo in sprva geografsko omejeno (začetek v delu Bruslja leta 2024, postopno širjenje) csimagazine.com. Kljub temu naj bi njihova prisotnost precej povišala konkurenčni pritisk. Belgijski potrošniki, ki so zavidali nizkim francoskim cenam, so končno dočakali 15-evrski gigabitni paket tudi doma – nekaj, kar si je prej težko predstavljal. Obenem mobilni paketi Digi cenovno krepko prehitevajo tekmece (npr. 5 € za 15 GB podatkov csimagazine.com). Utemeljeno je pričakovati, da bodo stari ponudniki v regijah, kjer se Digi pojavi, začeli uvajati nove promocijske možnosti ali lastne cenejše blagovne znamke.Naslednji premik v cenah je uvedba “socialne tarife” za internet. Leta 2024 je vlada razširila upravičenost do socialne tarife in tako omogočila boljši dostop do spleta tudi socialno ogroženim ali ranljivim skupinam telecompaper.com. Novi socialni paket znaša 19 €/mesec za fiksno internetno povezavo (150 GB podatkov z vsaj 30 Mbps) proximus.com oziroma 40 € za internet+TV ombudsmantelecom.be. Proximus, Telenet in VOO so dolžni nuditi te znižane pakete ombudsmantelecom.be. Sprva je bilo povpraševanje skromno (morda zaradi omejene prepoznavnosti ali 150-GB omejitve), zato so oblasti razmišljale o popravkih telecompaper.com. Kljub temu gre za pomemben korak k večji dostopnosti in digitalni vključenosti, saj se s tem zagotavlja, da cena ne predstavlja ovire za osnovno povezljivost.Pri mobilnih storitvah so bile cenovne smernice nekoliko bolj naklonjene potrošnikom. Na primer: najcenejši mobilni podatkovni paketi za 1–5 GB so že leta okoli 15 €/mesec reddit.com, paketi z vključeno mobilno telefonijo pa pogosto omogočajo neomejene klice/SMS. Po drugi strani pa so mobilni paketi z veliko podatkov (npr. neomejen 5G) še vedno dragi (pogosto 30–40 € ali več). Tudi tu Digi z 14 € za neomejene klice/sporočila in poceni podatke napoveduje nižanje cen. Do leta 2025 belgijski potrošniki končno doživljajo več konkurenčnega pritiska: Orange Belgium je po prevzemu VOO postal močnejši konvergenčni igralec, ki lahko združuje mobilno in kabelsko storitev po popustu, Telenet/BASE pa sta po prehodu v mobilno omrežje še dodatno premešala trg. Pri fiksnem širokopasovnem dostopu pa cene ostajajo nad povprečjem EU – to spremlja tudi regulator BIPT z letnimi mednarodnimi študijami cen bipt.be. Splošna ugotovitev je, da je belgijski širokopasovni dostop visokokakovosten, vendar drag; upanje ostaja, da bodo nova konkurenčna omrežja (Digi optika, morebiti sodelovanje Proximusa in Orange pri optiki itd.) pripomogla k znižanju cen.

Kar zadeva naročniške modele, so praktično vsi fiksni širokopasovni paketi v Belgiji naročniški s fiksno ceno/neomejenimi podatki (doba mesečnih omejitev in doplačil za presežke se je za večino uporabnikov končala pred približno desetletjem). Pogodbe običajno trajajo 1 ali 2 leti, vendar so regulatorji omogočili lažji prehod in prepovedali samodejne podaljšave, tako da lahko stranke po izteku začetnega obdobja ponudnika zamenjajo z enomesečnim odpovednim rokom. Veliko naročnikov najema modem/usmerjevalnik, ki ga zagotovi ISP (pogosto je ta že vključen v ceno). Wi-Fi hotspoti in javni Wi-Fi so kot dodano vrednost na voljo pri nekaterih ponudnikih (npr. Telenet Homespots, Proximus Public Wi-Fi). Drug trend so OTT TV storitve v primerjavi s tradicionalno kabelsko televizijo – s porastom pretočnih vsebin se nekateri uporabniki odločajo le za internet in opustijo TV paket. Ponudniki so odgovorili s prilagodljivimi paketi (npr. paketi “samo internet + mobilna telefonija”).

Povzemimo: Belgijske cene interneta leta 2025 odražajo zapuščino omejene konkurence, a so trenutno na prelomni točki. Čeprav večina še vedno plačuje okoli 50–70 € za domači internet, nove izjemno poceni ponudbe in regulativni ukrepi razširjajo možnosti tako na cenovno dnu (socialna tarifa, Digi) kot na vrhu (gigabitne hitrosti postajajo dostopnejše). Potrošniki bodo imeli od tega koristi in bodo v prihodnjih letih lahko dobili več “vrednosti za svoj denar” – dobrodošla sprememba v državi, ki je dolgo plačevala visoko ceno za dostopnost.

Prodor na trg in sprejetost pri uporabnikih

Belgija je visoko povezana družba, z uporabo interneta in sprejetostjo širokopasovnega dostopa na ravneh nasičenosti v številnih segmentih. V začetku leta 2023 je bilo 11,03 milijona uporabnikov interneta, kar je pomenilo penetracijo interneta 94,5 % prebivalstva datareportal.com. Do leta 2025 znaša individualna uporaba interneta okoli 95 % – praktično skoraj vsak odrasel v Belgiji je na nek način povezan. To je nad povprečjem EU in uvršča Belgijo v najvišji razred držav EU glede uporabe interneta en.wikipedia.org. Preostala nepovezana populacija je pretežno med starejšimi in določenimi skupinami z nizkimi dohodki, ki jim država poskuša pomagati z inkluzivnimi programi (npr. z izobraževanji za digitalno pismenost in cenovno dostopnim dostopom).

Kar zadeva priključke v gospodinjstvih, ima približno 94–95 % belgijskih gospodinjstev naročnino na internet statista.com. Ta delež se je z okoli 90 % pred desetletjem dvignil na sredino devetdesetih odstotkov danes in za seboj pušča le majhno manjšino gospodinjstev (pogosto so to starejši, ki živijo sami) brez interneta doma. Zlasti je raziskava Statbel iz leta 2023 pokazala, da ima 94,8 % primestnih gospodinjstev dostop do interneta statista.com, kar kaže na enakomernost po tipih okolij. Praktično 100 % podjetij v Belgiji ima dostop do interneta, več kot 97 % malih podjetij uporablja širokopasovni dostop (tisti, ki ga nimajo, so običajno zelo majhni ali v določenih posebnih situacijah). Širokopasovni dostop je osnovna infrastruktura za podjetja – od trgovin z elektronskim plačevanjem do velikih podjetij z večgigabitnimi povezavami. Mnoga podjetja naročajo višje pakete (optika ali namenski vodi) zaradi zanesljivosti.

Kaj pa število širokopasovnih naročnin? Belgija je imela približno 5,32 milijona fiksnih širokopasovnih naročnin v letu 2024 reportlinker.com. Z okoli 4,8 milijona gospodinjstev to pomeni povprečje okoli 1,1 naročnine na gospodinjstvo (upoštevajoč podjetja in gospodinjstva z več linijami). Fiksna širokopasovna penetracija je okoli 43,7 naročnin na 100 prebivalcev en.wikipedia.org (podatki Svetovne banke 2023), kar Belgijo uvršča med vodilne v Evropi – širokopasovni priključek je doma skoraj povsod. Sestava naročnin se spreminja: kabel in optika rasteta, DSL pa postopno upada. Leta 2022 je 67 % fiksnih širokopasovnih naročnin dosegalo vsaj 100 Mbps en.wikipedia.org, kar dokazuje širjenje hitrih paketov. Do leta 2025 se ta odstotek še zvišuje, saj vse več kabelskih uporabnikov preklaplja na gigabitne pakete, več pa je tudi optičnih povezav.

Mobilni širokopasovni dostop je prav tako vseprisoten. V Belgiji je bilo leta 2023 okrog 11,28 milijona mobilnih priključkov (97 % prebivalstva) datareportal.com, kar kaže, da ima veliko posameznikov več kot eno SIM kartico (npr. službeni in osebni telefon). Penetracija pametnih telefonov je visoka (približno 80–85 % prebivalstva uporablja pametni telefon). Penetracija mobilnega interneta (uporabniki mobilnih podatkov) je dosegla približno 90 % že leta 2021 en.wikipedia.org in še raste, saj tudi zadnji zamudniki (npr. nekateri starejši) prehajajo na pametne telefone. Vse več Belgijcev dnevno uporablja mobilni internet za hitre opravke na poti, a za zahtevnejšo rabo večina še vedno računa na fiksni Wi-Fi doma. Zanimiv podatek: delež uporabnikov družbenih omrežij je bil 80,9 % celotne populacije v letu 2023 datareportal.com, kar kaže na veliko spletno prisotnost in posredno na širšo dostopnost interneta.

Upoštevati je treba tudi sprejetost po segmentih: mlajši Belgijci (do 55 let) imajo skoraj univerzalno uporabo interneta (98–99 %), medtem ko je pri starejših (65+) nekoliko nižja (a raste, trenutno okoli 70–80 %). Država in nevladne organizacije imajo programe za izboljšanje digitalnih veščin starejših in ranljivih skupin. Wikipedia navaja, da Belgija po digitalnih veščinah dosega povprečje EU, 54 % jih ima vsaj osnovne digitalne veščine en.wikipedia.org – torej je še prostor za napredek, čeprav je dostop zelo razširjen.

Gospodinjstva vs podjetja: Pri gospodinjstvih veččlanska gospodinjstva skoraj vedno vzdržujejo naročnino na internet, saj so delo, izobraževanje in zabava od tega odvisni. Povprečna naročena hitrost fiksnega širokopasovnega interneta se povečuje (ponudniki postopoma opuščajo počasne pakete ali jih samodejno nadgrajujejo – na primer Scarlet je osnovno hitrost dvignil na 50 Mbps za 34 €, brez podražitve proximus.com). Pri podjetjih, zlasti MSP, belgijska kakovostna omrežja omogočajo skoraj 100 % penetracijo: skoraj vsa podjetja uporabljajo oblak, VoIP ipd., kar predpostavlja širokopasovni dostop. Pandemija COVID-19 je še poudarila potrebo po zanesljivem internetu – leta 2025 je delo od doma pogosta praksa, gospodinjstva pogosto nadgrajujejo pakete, če hkrati video-konferenco uporablja več članov.

Eden zanimivih kazalcev je penetracija širokopasovnega dostopa na gospodinjstvo. Če združimo fiksni in mobilni dostop, ima v resnici vsako gospodinjstvo vsaj eno vrsto internetne povezave. Fiksni širokopasovni dostop na gospodinjstvo je v sredini 90 %. Tisti brez fiksne povezave običajno uporabljajo mobilno (nekateri mlajši samski uporabljajo le 4G/5G mobilni paket, če jim zadostuje). A neomejeni mobilni paketi so dragi, tako da so čista “mobilno-edina” gospodinjstva še vedno redka (~5 % ali manj).

Sklenjeno: stopnja sprejetosti je v Belgiji zelo visoka: okoli 95 % gospodinjstev je povezanih, 93–94 % posameznikov redno uporablja internet en.wikipedia.org in velik delež uporablja hitre pakete. Digitalna vrzel v državi se bolj nanaša na kakovost dostopa (optika vs DSL ipd.) kot na samo dostopnost. Ob trajnih vlaganjih in padanju cen so tudi še nepovezani (običajno zaradi cenovne dostopnosti ali pomanjkanja veščin) postopoma vključeni. Do leta 2025 je Belgija praktično popolnoma povezana družba, kar ustreza njenemu slovesu zgodnje uvajalkinje širokopasovnega dostopa (Belgija je bila med prvimi v Evropi z internetom prek kabla in DSL konec 90. let). Izziv v prihodnosti ni osnovna priključitev, ampak nadgradnja vseh na naslednjo generacijo tehnologij in zagotavljanje, da nihče ne ostane s podpovprečnim dostopom.

Ključni ponudniki internetnih storitev (ISP-ji)

Belgijski trg interneta obvladuje peščica ključnih igralcev, vsak s svojo infrastrukturo, ter nekaj deset nišnih ali virtualnih ponudnikov. Spodaj so glavni ISP-ji in operaterji, ki nudijo dostop do interneta:

• Proximus (Belgacom) – glavni nacionalni telekom operater. Proximus upravlja nacionalno bakreno telefonsko omrežje in je vodilni pri uvajanju optike. Nudi DSL/VDSL in FTTH širokopasovni dostop ter je tudi mobilni operater (Proximus je največji ponudnik mobilnih storitev). Proximus ima najširšo pokritost (vsa mesta, kjer obstaja telefonska linija) in okoli 45 % tržni delež v širokopasovnem dostopu. Nudi konvergentne storitve (internet, digitalna TV, fiksna in mobilna telefonija) pod znamko Proximus ter ima v lasti tudi Scarlet, cenovno ugodnega ponudnika. Optično omrežje Proximusa je odprto – drugi ponudniki ga lahko uporabljajo na veleprodajni ravni (regulator je naložil razvezavo optike bipt.be, podobno kot pri ADSL). Leta 2024 je Proximus prejel nagrado za najhitrejše fiksno omrežje (optični internet) v Belgiji ookla.com. Podjetje je delno v lasti države in ostaja prevladujoč akter.
• Telenet – vodilni kabelski operater v Flandriji. Telenet upravlja veliko HFC kabelsko omrežje v Flandriji (in deloma Bruslju ter manjšem delu Valonije). Nudi širokopasovni dostop prek kabla (do 1 Gbps), digitalno televizijo in od nedavna tudi mobilno storitev (Telenet je leta 2016 prevzel mobilnega operaterja BASE in postal polno konvergentni ponudnik). Telenet je v lasti Liberty Global, ki je leta 2023 postal 100 % lastnik budde.com.au budde.com.au. Telenet ima okoli 30 % tržni delež v širokopasovnem dostopu. Zgodovinsko je zelo močan v flamanskem delu, kjer se je direktno meril s Proximusom (DSL) – prav ta konkurenca med kablom in DSL je zaslužna za visoko penetracijo širokopasovnega dostopa budde.com.au. Telenetovo infrastrukturo uporabljajo tudi nekateri ponudniki na veleprodajnem trgu (npr. Orange ponuja internet prek Telenetovega omrežja). Z joint venture NetCo (Wyre) s Fluviusom Telenet načrtuje dolgoročno uvajanje optike. Telenet ima zelo močno blagovno znamko v Flandriji in slovi po visoki kakovosti (na testih hitrosti je redno uvrščen takoj za optiko).
• Orange Belgium – mobilni operater, ki je postal konvergentni ponudnik. Orange (nekdanji Mobistar) je #2 mobilni ponudnik v Belgiji. Sprva ni imel svoje fiksne infrastrukture, zato je Orange lansiral storitev »Orange Love« (internet/TV) najemno prek kabelskih omrežij (regulirana veleprodaja kabla). V letih 2021–2023 je Orange naredil strateški preskok s 75-odstotnim prevzemom VOO, kabelskega operaterja za Valonijo in del Bruslja brusselstimes.com. Po finalizirani pridobitvi (2023) ima Orange kontrolo nad fiksnim omrežjem HFC v Valoniji/bruseljskem območju (~1,8 milijona gospodinjstev). Orange zdaj trži širokopasovne storitve prek VOO omrežja (in še vedno prek Telenetovega v Flandriji – do pokritja z optiko). Z VOO je Orangeov tržni delež skočil in postal enakopravni konvergentni tekmec Proximusu in Telenetu. Pričakovati je, da bo Orange vlagal v nadgradnjo VOO omrežja (verjetno DOCSIS 4.0 ali FTTH). V mobilnem segmentu ima Orange Belgium zelo dobro 4G omrežje in je leta 2022 lansiral 5G. S Proximusom sodeluje v skupnem podjetju MWingz za skupno izgradnjo 5G in optimalno pokritost proximus.com. Orangeova navzočnost je pomembna za cenovno konkurenco (pogosto se pozicionira nekoliko ceneje od Proximusa/Teleneta pri podobnih paketih).
• VOO – kabelski operater v Valoniji. VOO je nastal z združitvijo kablovskih sistemov frankofonskih regij (v lasti Nethys/Enodia in Brutélé). Nudi kabelski širokopasovni internet (do 1 Gbps z najnovejšimi nadgradnjami) in plačljivo TV, največ v Valoniji in delih Bruslja. VOO je imel zgodovinsko okoli 0,5 milijona širokopasovnih uporabnikov. Po prevzemu je VOO pod oranžno blagovno znamko, a pod svojim imenom deluje še vsaj do leta 2024. VOO pokriva okoli 90 % gospodinjstev v Valoniji (kabelska pokritost v Valoniji je manjša kot v Flandriji, a je VOO dosegljiv v vseh večjih mestih). Zanimivost: do prevzema je bil VOO ločen od Teleneta, zdaj pa bo Orange (VOO) neposredni konkurent Telenetu povsod, kjer se omrežji prekrivata (npr. okoli Bruslja).
• Digi Belgium / Citymesh – novi igralec. Digi Belgium je partnerstvo med romunsko Digi Communications in belgijskim podjetniškim ponudnikom Citymesh. Na dražbi spektra leta 2022 je konzorcij dobil spekter za četrtega mobilnega operaterja v Belgiji budde.com.au. Po pripravljalnem obdobju je Digi v drugi polovici leta 2024 lansiral potrošniške storitve. Edinstveno pri Digiju je, da ni zgolj mobilen – začeli so tudi z lastnim optikim omrežjem (začetno v Bruslju) csimagazine.com. Citymesh je imel izkušnje v B2B telekomu in zasebnih 4G omrežjih, z Diginim kapitalom in “know-how” (Digi slovi po ultra-nizkih cenah v Romuniji in drugih državah) pa zdaj prinašajo konkurenco. Učinek: najcenejši mobilni in optični paketi doslej v Belgiji csimagazine.com. Optika je trenutno omejena (nekaj občin v Bruslju, cilj je 2 milijona gospodinjstev v 5 letih csimagazine.com), mobilno omrežje pa bodo morali še graditi (najbrž bodo na začetku gostovali na drugem omrežju). Citymesh še naprej nudi storitve poslovnim uporabnikom (npr. povezljivost za drone, industrijski IoT in vetrne elektrarne na morju). Za potrošnike je Digi znamka, ki jo velja spremljati – če jim uspe večja širitev, se lahko belgijski trg iz triopola prevesi v štiričlanski boj.
• Drugi ISP-ji in MVNO-ji: Poleg glavnih so prisotni tudi manjši igralci. EDPnet je neodvisni ponudnik, ki nudi DSL in optiko (kjer je dostopna) prek Proximusovih vodov nekoliko ceneje; leta 2022 je za las ušel stečaju (Proximus ga je celo finančno podprl, da ne bi izgubil veleprodajne stranke). Mobile Vikings je MVNO (virtualni mobilni operater), znan po ponudbah za mlade; leta 2021 ga je prevzel Proximus, a trenutno še obstaja kot samostojna blagovna znamka. Prisotne so tudi nekatere regionalne optične pobude (npr. Fastfiber ali optika do poslovnih con), njihova razširjenost pa je omejena. Telekomunikacijski regulatorji skrbijo za dostop alternativnih ponudnikov do omrežij – npr. na optiki in kabelski veleprodaji imajo dostop tudi nekateri preprodajalci (Nextel ali Destiny v B2B segmentu). Na drobno pa je ~95 % naročnikov širokopasovnega dostopa pri Proximusu, Telenet/VOO/Orange ali Scarletu. Tudi na mobilnem segmentu imajo praktično popolno prevlado Proximus, Orange in Telenet/Base, MVNO-ji pa zapolnjujejo le nišne segmente.

Povzetek: Proximus, Telenet in Orange/VOO so ključni fiksni ISP-ji, ki skupaj pokrivajo skoraj vso Belgijo, medtem ko so Proximus, Orange, Telenet/Base in Digi glavni mobilni operaterji. Konkurenca je bila dolgo infrastrukturna (telekom proti kablu). Zdaj, ob konsolidaciji (Orange+VOO) in novih vstopih (Digi), se trg razvija. Vsak večji igralec ima svojo vlogo: Proximus pospešuje optiko, Telenet izkorišča kabel ter dolgoročno prehaja na optiko, Orange z VOO neposredno konkurira, Digi/Citymesh pa prinašata svežo konkurenčnost. Za potrošnike to pomeni več izbire in, upajmo, boljšo vrednost, za Belgijo kot celoto pa hitrejši napredek proti celopokritim visokozmogljivim omrežjem.

Vladne Pobude in Strategija za Širokopasovno Povezavo

Belgijska vlada (tako na zvezni kot regionalni ravni) je bila proaktivna pri spodbujanju digitalne povezljivosti in vključenosti, v skladu s cilji EU za širokopasovne povezave. Temeljni kamen je načrt “Digitalna Belgija” in povezane strategije (npr. Digitalna Valonija), ki določajo cilje za razširitev širokopasovnih omrežij in 5G. Spodaj so ključne pobude in politike, ki oblikujejo dostop do interneta:

• Nacionalni načrt in cilji za širokopasovno omrežje: Belgija sledi ciljem EU Gigabit Society (100 Mbps nadgradljivo na 1 Gbps za vse do leta 2025 ter gigabit za vse do 2030). Vladni načrt za širokopasovno omrežje (pogosto imenovan “Breedbandplan”) usklajuje prizadevanja za dosego teh ciljev digital-strategy.ec.europa.eu. Čeprav večino infrastrukture gradijo zasebni operaterji, država postavlja okvir in posreduje ob tržnih neuspehih. Zvezne oblasti Belgije prek BIPT in Urada za širokopasovne kompetence redno ocenjujejo pokritost in identificirajo “bele cone”, kjer primanjkuje hitrega interneta digital-strategy.ec.europa.eu. Ti zemljevidi vodijo javne naložbe, kot je omenjeno prej, 41 milijonov € za podeželski širokopasovni internet.
• Subvencije za podeželski širokopasovni internet: Z uporabo sredstev EU Sklada za okrevanje in odpornost je Belgija namenila pomemben kapital za izboljšanje povezljivosti na podeželju. Zvezna vlada namenja 41 milijonov € (v prihodnjih letih) za financiranje izgradnje optičnih ali hitrih brezžičnih povezav na območjih, kjer operaterji ne vidijo ekonomske računice (npr. zelo redko poseljene vasi) digital-strategy.ec.europa.eu. To se pogosto izvaja prek razpisov ali partnerstev z operaterji, kar zagotavlja, da ta območja niso zapostavljena. Poleg tega to dopolnjujejo tudi regije: Flandrija, ki je gosto pokablirana, ima manj “belih lis”, medtem ko je Valonija določila podeželske občine za nadgradnje. Nemško govoreča skupnost v vzhodni Belgiji je prejela 19,5 milijona € za uvedbo FTTH v svojih majhnih mestih in “belih conah” digital-strategy.ec.europa.eu, kar je pomembno kot javno-zasebni projekt optike (Proximus je ustanovil “Glasfaser Ostbelgien” skupno podjetje za izvedbo proximus.com). Ta prizadevanja bodo postopoma povečala ultra-hitro pokritost na podeželju nad trenutnih 51%.
• Pospeševanje uvajanja 5G: Uvedba 5G v Belgiji je bila zamaknjena tudi zaradi strogih regionalnih omejitev glede sevanja (Bruselj je imel zelo nizke mejne vrednosti emisij, ki so dejansko preprečile polno moč 4G/5G). Vlada je ukrepala za uskladitev in sprostitev teh norm. Do 2021–2022 so se vse tri regije (Flandrija, Valonija, Bruselj) dogovorile, da povečajo EMF mejne vrednosti in tako omogočijo postavitev 5G anten brez kršitev pravil digital-strategy.ec.europa.eu. To je bilo ključno za 5G v gosto poseljenih območjih, kot je Bruselj. Dražba frekvenc junija 2022 je sprostila nove pasove (700 MHz, 3600 MHz, 1400 MHz) za 5G, vključno za novega ponudnika (Citymesh/Digi) budde.com.au. Vlada si prizadeva tudi za 5G ob prometnih koridorjih – prednost v EU (neprekinjen 5G na glavnih cestah in železnicah do 2025). Medtem ko operaterji izvajajo izgradnjo, belgijska strategija vključuje poenostavitev postopkov dovoljevanja za postavitev anten in po potrebi uporabo javne infrastrukture (npr. ulična razsvetljava) za male celice. Ustanovljena je bila nacionalna usklajevalna skupina za 5G, ki se ukvarja z vprašanji, kot je obveščanje javnosti o vplivu na zdravje (z namenom pomiriti skrbi glede 5G). Z reševanjem regulativnih ovir so te pobude Belgiji omogočile, da je presegla zaostanek pri 5G, saj se pokritost zdaj hitro povečuje.
• Regulacija in konkurenca: Belgijski inštitut za poštne storitve in telekomunikacije (BIPT) izvaja prokonkurenčne ukrepe. Zahteval je odprtje kabelskih omrežij (ena izmed redkih držav, ki je to naredila), kar je omogočilo, da Orange nudi storitve prek omrežij Telenet/VOO budde.com.au. V letih 2021–2022 je uvedel tudi regulacijo dostopa do optike, s katero morajo Proximus (in njegova podjetja Fiberklaar/Unifiber) ponuditi veleprodajni FTTH dostop konkurentom po poštenih cenah depp.oecd.org bipt.be. Ti ukrepi naj bi preprečili monopolni nadzor nad novimi omrežji. Belgija je prejela pohvale za ta uravnotežen pristop – konkurenca pri infrastrukturi, kjer je to mogoče, in reguliran dostop, kjer je potrebno. Vlada je nadzorovala tudi dogovore o skupni rabi spektra (npr. MWingz skupno podjetje Proximusa in Orange za izgradnjo 5G je bilo odobreno, saj povečuje učinkovitost brez škode za konkurenčnost storitev proximus.com).
• Prizadevanja za digitalno vključenost: Visoka dostopnost še ne pomeni veliko, če ljudje nimajo pogojev ali znanja za uporabo interneta. Belgija ima več vključitvenih programov:
  • Socialni internetni tarif (kot smo že omenili, 19 €/mesec) je bil uveden 2024, da omogoči cenovno dostopen širokopasovni dostop za gospodinjstva z nizkimi dohodki proximus.com. Vlada je razširila upravičenost do tega tarifa (npr. na prejemnike nekaterih socialnih transferjev), zaradi česar se je število upravičenih gospodinjstev približno podvojilo telecompaper.com. Ponudba se stalno ocenjuje (lahko prilagodijo podatkovni prenos za večjo privlačnost telecompaper.com).
  • Subvencije za računalnike in naprave: Nekateri regionalni programi nudijo poceni računalnike ali tablice dijakom ali ranljivim skupinam. Na primer, Digitalna Valonija je izvajala pobude za prenovo prenosnikov za študente z nizkimi dohodki.
  • Digitalna pismenost in veščine: Projekti kot BeCentral (digitalni kampus na glavnem bruseljskem kolodvoru) in različni programi usposabljanja so deležni podpore. Po poročilih je bilo več kot 425.000 učencev usposobljenih v digitalnih spretnostih od leta 2017 prek teh pobud en.wikipedia.org. Vlada sodeluje z nevladnimi organizacijami in knjižnicami ter ponuja osnovne ICT tečaje za starejše, migrante itd., da bi lahko varno uporabljali e-storitve in internet.
  • Javni Wi-Fi in skupnostni dostop: V okviru EU programa WiFi4EU je več deset belgijskih občin namestilo brezplačne Wi-Fi točke na javnih mestih. Nekatera mestna uprava (npr. v Gentu, Charleroiju) vzdržujejo brezplačen Wi-Fi v središčih mest. To omogoča dostop do osnovnih storitev (npr. portalov za iskanje zaposlitve, e-uprave) v javnih prostorih tudi tistim brez lastne naročnine.
• Usklajevanje izgradnje širokopasovne infrastrukture: Ker je Belgija federalna država z regijami, je koordinacija bistvena. Ustanovili so portale kot sta KLIP (Flandrija) in Osiris (Bruselj) za usklajevanje gradbenih del z vodilnimi podjetji, vključno s postavitvijo optike, da ni treba večkrat razkopavati cest digital-strategy.ec.europa.eu digital-strategy.ec.europa.eu. Takšna koordinacija znižuje stroške izgradnje in pospešuje širitev, saj omogoča skupno koriščenje infrastrukture (npr. polaganje optike hkrati z gradnjo vodovoda ali električnega omrežja). Vlada je sprejela tudi zakon za dostop do obstoječih cevi in drogov (v skladu z EU direktivo za zmanjšanje stroškov širokopasovnih povezav), kar pomaga operaterjem kot sta Proximus in Telenet, da na podeželju koristijo obstoječe kanalizacije ali delijo drogove, pri tem prihranijo čas in denar.
• Spremljanje in prihodnja strategija: Vlada spremlja napredek prek DESI kazalnikov in nacionalnih poročil. Ker je bila optika v zaostanku, je kabinet predsednika vlade celo leta 2023 sklical razprave o tem, kako “pospešiti uvajanje 5G in optike v Belgiji” agoria.be z industrijsko skupino Agoria. Priporočila so vključevala odstranitev administrativnih ovir in morda spodbude za optiko v območjih z manjšo gostoto prebivalstva. Do leta 2024 je bila Belgija 6. v DESI (Digitalni indeks gospodarstva in družbe) zaradi dobre izkoriščenosti povezljivosti, vendar mora še naprej izboljševati pokritost s 5G in FTTH dig.watch. Strategija vlade ni neposredno graditi omrežij (saj trg trenutno veliko vlaga), ampak da omogoča in dopolnjuje: omogoča s podporno regulacijo in spektralno politiko, dopolnjuje s ciljnim financiranjem tam, kjer trg ne doseže. V prihodnje Belgijski načrt za okrevanje izrecno izpostavlja digitalno preobrazbo kot enega od stebrov, kar pomeni trajno financiranje za širokopasovni internet, 5G v industriji in kibernetsko varnost.

Povzetek: Belgijske oblasti so aktivno vključene v zagotavljanje hitrega, zanesljivega interneta za vse državljane. Uporabljajo različne politike – vlaganje, regulacijo in izobraževanje – da maksimirajo izgradnjo v zasebnem sektorju in posredujejo tam, kjer je to potrebno za zagotovitev univerzalnega dostopa. Ob prihajajočem letu 2025 so te pobude Belgiji pomagale dohiteti pri uvedbi optike, zagnati 5G po celi državi, vzdrževati cene pod nadzorom in spodbujati digitalno uporabo, s čimer Belgija zadovoljuje potrebe sodobnega gospodarstva in družbe glede povezljivosti.

Satelitski internet v Belgiji: Dostopnost, ponudniki in primeri uporabe

Čeprav zaradi majhnosti Belgije in odličnih zemeljskih omrežij satelitski internet ni glavni izbir, pa je še vedno pomemben del povezljivosti v določenih scenarijih. Tukaj podrobneje opisujemo trenutno stanje satelitskega širokopasovnega interneta v Belgiji:

Dostopnost in ponudniki: Vse največje globalne storitve satelitskega interneta, ki pokrivajo Evropo, so na voljo tudi v Belgiji. Najbolj izstopa Starlink (SpaceX-ova konstelacija satelitov v nizki orbiti – LEO), ki deluje v Belgiji od sredine 2021 worldpopulationreview.com. Stranke kjer koli v Belgiji (z jasnim pogledom na nebo) lahko naročijo Starlink. Storitev nima lokalizacijskih težav – dejansko je “priklopi in uporabljaj” po vsej državi. Starlink trenutno prevladuje v pogovoru o satelitskem internetu zaradi visokih hitrosti in nizke latence. Poleg Starlinka so prisotni tudi klasični ponudniki geostacionarnih (GEO) satelitov: Viasat (ki je prevzel evropski KA-SAT sistem od Eutelsata) nudi pakete do ~50–100 Mbps, SES Astra (prek storitve ASTRA2Connect/FLYsat) pa približno 20 Mbps. Za mobilne potrebe je na voljo tudi Inmarsat/Global Xpress. Vendar pa imajo ti GEO ponudniki latenco preko 600 ms, zato so veliko manj privlačni za splošno uporabo, saj je LEO zdaj alternativa.

Učinkovitost: Starlinkove zmogljivosti v Belgiji so zelo impresivne – uporabniki pogosto poročajo o 100–200 Mbps pri prenosu in 15–30 Mbps pri oddaji, z latenco v območju 30–50 ms. To potrjujejo tudi podatki: v zadnjem četrtletju 2024 je imel Starlink v zahodni Evropi med najnižjimi latencami v Belgiji (~46 ms) ookla.com, zahvaljujoč bližini več talnih postaj in gostoti satelitov nad glavo. Takšna latenca je le ~20 ms slabša od žičnega interneta – kar je ogromen napredek v primerjavi s starim satelitskim internetom. Hitrosti Starlinka so nihale s širitvijo konstelacije; v sredini 2022 je bilo nekaj poročil o upočasnitvah zaradi preobremenjenosti, a z izstrelitvijo številnih novih satelitov konec 2024 so se hitrosti ponovno dvignile ookla.com. Na splošno lahko uporabniki Starlinka v Belgiji brez težav spremljajo HD/4K video vsebine, video klice ali celo (neprofesionalno) igrajo spletne igre. Klasični satelitski internet (Viasat itd.) ima bistveno višjo latenco (~0,6 s), kar otežuje pogovore v realnem času in igranje iger, je pa sprejemljiv za klasično brskanje ali ogled videa z nekaj zamika. Prenosne hitrosti na GEO satelitih so lahko solidne (do 50 Mbps), a visoka latenca in pogosto omejene količine podatkov (npr. 100 GB na mesec) pomenijo, da gre za rešitev v sili.

Cena: Satelitski internet je bil doslej razmeroma drag. Starlink v Belgiji stane približno 65 €/mesec za standardno gospodinjsko storitev (ta cena je bila znižana leta 2022 v več evropskih državah, saj je SpaceX želel povečati uporabo). Za Starlink komplet (posoda + usmerjevalnik) je začetni strošek ~450–500 €. Obstaja tudi možnost prenosa za avtodome/počtniške prikolice po podobni ali nekoliko višji mesečni ceni. Klasični ponudniki, kot je Viasat, ponujajo pakete od približno 70–100 € na mesec za omejene količine podatkov (plus namestitev in najem opreme). Satelitski internet je torej običajno dražji od zemeljskega (kjer za 50–60 € dobite neomejen optični ali kabelski dostop). Vendar so tisti, ki nimajo drugih možnosti, pogosto pripravljeni plačati. Ponekod v EU vlade subvencionirajo strojno opremo za satelitske uporabnike na podeželju – Belgija širokega subvencijskega programa ne potrebuje, saj skoraj povsod obstaja DSL ali 4G. Posamezni primeri (npr. odročne kmetije) morda prejmejo regionalno pomoč, a to ni državna politika.

Primeri uporabe v Belgiji: Kdo sploh uporablja satelitski internet v tako dobro ožičeni državi? Nekaj primerov:

• Odročni domovi na podeželju: Majhno število gospodinjstev v Ardenih ali drugih odročnih predelih, kjer DSL ni zadovoljiv in kabel ni dostopen, lahko izbere Starlink, da se izogne hitrosti pod 10 Mbps na DSL. Na primer, v ruralni Valoniji so območja, kjer DSL dosega le ~5 Mbps – Starlink je za njih pravo razodetje, čeprav drag. V bistvu prinaša “pravi širokopasovni internet” na kmetijo.
• Mobilni/maritimi uporabniki: Veliko Belgijcev potuje z avtodomi ali čolni (severno morje je blizu). Prenosljivost Starlinka je privlačna za digitalne nomade ali za opremljanje jaht itd. Belgijski kamper, ki potuje po Evropi, lahko z njim dobi internet tudi tam, kjer ni druge možnosti. Podobno se Starlink Maritime že uporablja na plovilih v severnem morju. Pristanišče Antwerpen-Brugge je celo razmišljalo o uporabi Starlinka za izboljšanje povezljivosti vlačilcev in morskih platform.
• Rezervni internet za podjetja: Nekatera podjetja ali javni organi zahtevajo redundanco (za primer izpada običajnega omrežja). Starlink antena lahko služi kot rezervna povezava za ključne lokacije. Zaradi dobre latence Starlinka pri preklopu s svetlovoda na Starlink še vedno lahko delujejo VPN-ji, kar pri starih satelitskih povezavah ni bilo mogoče. Belgijska civilna zaščita in nujne službe so preizkušale Starlink za primer katastrof, ko je lokalna infrastruktura lahko neuporabna.
• Tehnični navdušenci: Obstaja skupnost, ki je naročila Starlink zgolj zato, ker gre za novo tehnologijo. Visoki dohodki v Belgiji pomenijo, da si ga zgodnji uporabniki privoščijo iz radovednosti ali za fleksibilnost (internet na vikendu ipd.). Na forumih (npr. Reddit r/belgium) nekateri poročajo, da so prešli na Starlink, ker so bili nezadovoljni z duopolskimi cenami ali podporo – nekakšna kombinacija protesta in novosti. Glede na višjo ceno pa gre za manjšino.

Regulativa in prihodnost: Belgija pri Starlinku ni imela posebnih regulativnih zapletov; BIPT ga je hitro odobril brez večjih ugovorov (za razliko od držav, kjer so skrbi zaradi motenj). V prihodnje se obetajo še druge LEO konstelacije: Amazonov Project Kuiper načrtuje začetek storitev v Evropi okoli 2025–26, kar bi lahko konkuriralo Starlinku. EU pripravlja lasten varen LEO sistem (IRIS²), ki pa bo sprva verjetno namenjen državnim uporabnikom. Za potrošnike v Belgiji bi več konkurence lahko pomenilo nižje cene ali ugodnejše pakete. Izziv bo, da se bo z razmahom optike in 5G do 2030 povsem zožil prostor za satelit. Sateliti pa se morda združijo z 5G (npr. neposredna satelitska povezava s telefoni na oddaljenih območjih ali za IoT). Belgija bi lahko tako povezovala npr. senzorje v kmetijstvu ali podpirala 5G koridorje na mejnih območjih.

Skratka, satelitski internet v Belgiji je majhen, a pomemben košček povezljivostne sestavljanke – koristi predvsem tistim, ki so izven dosega sicer odličnih zemeljskih omrežij, ali z razširjenimi potrebami mobilnosti. Starlink zagotavlja, da tudi če ste na farmi v Visokih Fagnah brez optike, imate lahko hitro povezavo primerljivo z urbano širokopasovno infrastrukturo (po ustrezni ceni). To je dokaz, da v današnjih časih nihče ni zares brez povezave – niti v belgijskih Ardenih, če ima le jasen pogled na nebo in elektriko.

Opazni trendi in novosti (2024–2025) ter pogled v prihodnost

Obdobje 2024–2025 je dinamično za belgijski internetni ekosistem – zaznamujejo ga hitre nadgradnje omrežij, pretresti na trgu in spreminjajoče se potrebe uporabnikov. Glavni trendi in kaj napovedujejo za prihodnost:

• Pospešek optike: Po letih zaostajanja je Belgija zdaj v razcvetu gradnje optike. Skok s ~17% pokritosti leta 2022 na ~43% do začetka 2025 finance.yahoo.com je drastičen. Proximus je z optiko že dosegel 2,3 milijona objektov proximus.be, trenutno pa priključujejo nov dom vsakih 15 sekund proximus.be. Do konca 2025 bo približno polovica vseh belgijskih domov pripravljena na optiko, kar pomeni prelomno točko, ko optika preseže DSL. Intenzivna gradnja poteka ne le v večjih mestih, temveč tudi v manjših krajih. Ponovna vključitev Fiberklaar v Proximus leta 2024 (odkup deleža EQT) proximus.com bi lahko pohitrila gradnjo v Flandriji. Napoved: do 2030 bi lahko optika do doma pokrila ~90% Belgije, če se rast nadaljuje (Proximus + partnerji dosegajo 70% do 2028, Telenet/Orange pa še dodatno). Tako bo možen postopni izklop bakernega omrežja (Proximus predvideva obdobje 2025–2030 za začetek tega v povsem pokritih območjih). To bo tudi izziv kablu – Telenet bo moral bodisi preiti na DOCSIS 4.0 (večgigabitne hitrosti prek koaksiala) ali tudi sam začeti s FTTH v premijskih segmentih za konkurenčnost. Potrošniki bodo pridobili: več simetričnih hitrosti in večjo konkurenco, saj lahko ponudniki uporabljajo infrastrukturo drug drugega (npr. Orange lahko v Flandriji uporablja Proximusovo optiko in ponudi alternativo Telenetovemu kablu).
• 5G širitev in nove storitve: Do 2025 bodo 5G omrežja skoraj povsem pokrila Belgijo. Proximus je poročal o 75% pokritosti v Q1 2025 finance.yahoo.com; do leta 2026 lahko pričakujemo skoraj 99% pokritost prebivalstva. S pokritostjo bo rasla tudi zmogljivost – pas 3,6 GHz bo vse bolj izkoriščen z dodatnimi antenami in nadgradnjo dovoljenj na polne licence. Prihod 5G omogoča brezžični fiksni dostop (FWA) v območjih, kjer še ni optike. Telenet lahko npr. uporablja 5G FWA za podeželje, Proximus pa ga lahko ponudi kot začasno rešitev v belih conah. Okoli 2024–25 se pričakuje tudi 5G standalone (SA) jedro, kar pomeni ultra-nizko latenco in mrežno segmentacijo. To koristi industriji (pristanišča, tovarne že preizkušajo zasebni 5G v Antwerpnu ipd.) in morebiti potrošniškim aplikacijam, kot so cloud gaming ali AR/VR. Belgija aktivno sodeluje v panevropskih 5G koridorjih (za povezane avtomobile na avtocestah) – E40 in druge poti bodo zato deležne okrepljene 5G pokritosti.
• Pretres konkurence – učinek Digi: Vstop Digi/Citymesh je verjetno največja tržna novost. Začeli so konec 2024, pravi vpliv bo viden v 2025 in kasneje, ko bodo širili omrežje. Digijeve izredno nizke cene (npr. 15 € za gigabitno optiko csimagazine.com) lahko sprožijo cenovno vojno ali vsaj zadržanje strank z nižjimi cenami na območjih Digijeve prisotnosti. Proximus in Orange/VOO bosta uvedla nove “budget” blagovne znamke ali časovno omejene akcije, da bi lokalno presegla Digi. Tudi Telenet/Liberty Global bo morda prilagodil strategijo (Liberty ponavadi ne tekmuje s ceno, lahko pa doda vrednost na druge načine). Nadalje se bo okrepila konvergenca paketov: vsi štirje operaterji (Proximus, Telenet, Orange, Digi) zdaj nudijo fiksno in mobilno ponudbo, vsak bo skušal “zakleniti” stranke v več-storitvene pakete. Proximus denimo ponuja nove Flex pakete z več vsebine, Telenet integrirane pakete s pretakanjem, Orange lahko križno prodaja VOO kabel in mobilno, Digi pa verjetno vključuje izjemno poceni mobilno z optiko (ponujajo že 5 € mobilno, ki je lahko brezplačen dodatek v paketu). To bo koristilo potrošnikom z nižjimi cenami ali boljšo vrednostjo. Vendar pa bo dobičkonosnost starih igralcev na preizkušnji, zato so možni ukrepi za večjo učinkovitost, morda pa celo dolgoročno združevanje (a bi morebitna združitev velikih treh naletela na močan regulativni odpor).
• Konsolidacija in partnerstva: Videli smo prevzem VOO s strani Orange, Liberty Global je lastnik celotnega Teleneta, Proximus pa sklepa partnerstva za skupna vlaganja v optiko. V prihodnje je pričakovati še več sodelovanj: denimo govorice (potrjene kot razprave) o Proximus in Orange sodelovanju v optiki na podeželju telcotitans.com – združitev virov za zadnjih 10–20% gospodinjstev brez optike. To lahko pomeni skupne družbe ali dvostranske “wholesale” pogodbe. Z modernizacijo omrežij bodo razlike bledela – v optično nasičeni prihodnosti ni bistvene razlike med “kabelskimi” in “telekom” ponudniki (vsi ponudijo optiko); dolgoročno se lahko dogodi tudi združevanje infrastrukture (npr. NetCo Fluviusa teoretično lahko združi moč s skupnimi podjetji Proximusa, da ne prihaja do podvajanja). Na mobilnem področju se lahko Citymesh in Digi še tesneje povežeta (Citymesh poudarek na poslovnih, Digi na zasebnih strankah, a skupna izgradnja). Če bi Digi ne uspel, bi ga čez nekaj let lahko kupil večji igralec, a trenutno želijo hitro pridobiti tržni delež.
• Navade uporabnikov: Belgijska uporaba interneta letno močno raste (dvomestne stopnje rasti prenosa podatkov). Video pretočne vsebine (Netflix, YouTube, Disney+ itd.) prevladujejo – več kot 60% večernjega prometa ustvarijo ISPs. Z višjimi hitrostmi postajajo običajni 4K, celo 8K pretočni video, cloud gaming in velike posodobitve (igre, sistemi) – vse brez stresa. Povprečni uporabnik doma porabi več sto gigabajtov na mesec (~250–300 GB, težki uporabniki več TB), natančne številke pa variirajo. Prehod iz klasične TV na net (“cord-cutting”) je v porastu: Telenet in Proximus opažata, da vse več strank izbira zgolj internet ali internet+mobitel, brez klasične televizije. To potiska ponudnike k bolj “vitkim” paketom ali čisti OTT TV (Proximus že ponuja samostojno TV aplikacijo). Delo od doma ostaja priljubljeno po pandemiji, zato je povpraševanje po dobrem uploadu in latenci še naprej veliko – eden od razlogov, da je Proximus podvojil hitrosti nalaganja na optiki, kabelski ponudniki pa razmišljajo o nadgradnjah (mid-split, ipd.). Do 2025 bodo usmerjevalniki Wi-Fi 6/6E standard pri ponudnikih (Proximus ima Wi-Fi 6 boxe, Telenet Wi-Fi 6 podaljševalnike itd.), kar posledično izboljšuje notranje povezave v smislu gigabitnih hitrosti.
• Prihodnje tehnologije in pogled po 2025: V prihodnjih letih Belgija načrtuje testiranja DOCSIS 4.0 na kablu (lahko omogoči 5 Gbps+ v downloadu in znatno višji upload) – Telenet namerava to testirati okoli 2025–26 pred popolnim prehodom na optiko. 10 Gbps XGS-PON optika se že gradi pri Proximusu v novogradnjah; celo 25G-PON je bil preizkušen (prva 25 Gbps optična povezava na svetu je bila prikazana v Antwerpnu 2021) proximus.com proximus.com. Izredno hitre zmogljivosti že obstajajo; vprašanje je, kdaj bodo široko razpoložljive. Lahko pričakujemo tudi premium 10 Gbps pakete za potrošnike (Digi že ponuja 10 Gbps za 20 €, a jih bo le redko kdo sprva izkoristil) – pritisk na Proximus za novo 10G premium linijo v mestih. V mobilnem svetu je naslednji mejnik 5G Advanced in 6G v daljši prihodnosti (razprave o 6G so že v teku za 2030-ta leta). Belgija bi po začetni previdnosti pri 5G lahko navdušeno pohitela naprej; tudi univerze in podjetja sodelujejo v raziskavah 6G.
• Izzivi: Kljub pozitivnim trendom ostajajo izzivi: zagotoviti, da tudi najbolj podeželska območja dejansko dobijo optiko (zadnji odstotki so vedno najdražji). Ohraniti dostopne cene – Belgija ne želi slovesa po dragem internetu, če to ni potrebno. BIPT-jeva mednarodna cenovna primerjava 2023 je pokazala, da je Belgija še vedno dražja od sosed (v mnogih profilih uporabe) bipt.be; do 2025/26 bi primerjave morale biti bolj ugodne, ko se okrepi konkurenca. Pomemben izziv je kibernetska varnost – z rastjo kritičnih omrežij Belgija vlaga v varnost (npr. izključevanje podjetij z visokim tveganjem iz 5G jeder). Navsezadnje so stalno na dnevnem redu varstvo potrošnikov in nevtralnost interneta (Belgija je v splošnem zagovornica net nevtralnosti, ni bilo večjih kršitev; vsi veliki operaterji nudijo odprt internet, z le običajnimi “fair-use” omejitvami pri mobilni “neomejeni” porabi nad določenim pragom).

Za konec – napoved za belgijski internet do 2025 naprej je zelo optimistična. Izraz “razcvet širokopasovnih povezav” je popolnoma ustrezen: optika cveti, 5G cveti, konkurenca po letih zastoja cveti. Belgija do konca 2025 skoraj zagotovo ne bo več zadnja po optiki v Evropi – morda bo hitro napredovala na lestvicah, ker so takšne gradnje pogosto eksponentne. Uporabniki bodo imeli več izbire: gigabitni dostop pri več ponudnikih, nove pakete in morda manjši udarec za denarnico zaradi Digija in drugih. Do 2030 Belgija predvideva, da bo imelo praktično vse prebivalstvo gigabitno povezljivost – bodisi prek optike do vasi v Ardenih, prek najnovejšega kabla v bruseljskih stolpnicah ali z 5G na oddaljenih kmetijah. Država je na dobri poti, da to doseže – nekdanja “zaostala pri optiki” bo postala vodilna digitalna družba. “Presenetljiva resnica” je, da je zgodba o dostopu do interneta v Belgiji v 2025 zgodba o hitrem napredku in optimizmu – morda nekaj let pozna na zabavo z optiko, zdaj pa pospešeno lovi cilje Gigabitne družbe table.media – in to z zdravo mero konkurence ter inovacij, kar bi moralo koristiti vsem belgijskim uporabnikom interneta.

Viri: Pri sestavljanju tega poročila so bili uporabljeni nedavni podatki in poročila o belgijskih širokopasovnih in mobilnih sektorjih, vključno s poročili Evropske komisije o povezljivosti point-topic.com point-topic.com, nacionalna statistika datareportal.com, analize zmogljivosti Speedtest in OpenSignal ookla.com ookla.com, novice iz telekomunikacijskih publikacij csimagazine.com budde.com.au ter uradne izjave operaterjev in regulatorjev proximus.be proximus.com. Ti so navedeni skozi celotno besedilo za referenco.