Globalna industrija dronov: Poročilo o trgu 2025

Pregled trga

Globalna industrija dronov je v zadnjem desetletju doživela izjemno rast in danes predstavlja večmilijardni trg z odličnimi obeti za prihodnost. Leta 2024 je bila vrednost svetovnega trga dronov ocenjena na okoli 73 milijard USD, napovedi pa govorijo o ciljni vrednosti 163+ milijard USD do leta 2030, kar odraža letno rast (CAGR) 14%+ v drugi polovici 2020-ih grandviewresearch.com grandviewresearch.com. Ta rast je poganjana s tehnološkimi izboljšavami (učinkovitost baterij, slikovna tipala, AI-avtonomija), ki so široko razširile uporabo dronov v najrazličnejših panogah grandviewresearch.com. Napovedi za prihodnost se sicer rahlo razlikujejo, vendar vse kažejo močno rast; ena analiza recimo prognozira, da bo segment komercialnih dronov (brez hobi in velikih vojaških UAV) narasel z ~$18,6 mrd USD leta 2024 na ~$37 mrd USD do leta 2029 news.satnews.com. Skupno gledano droni postajajo nepogrešljivo orodje za potrošnike, podjetja in vojsko po vsem svetu.

Ključni segmenti trga: Trg dronov je običajno razdeljen na potrošniške, poslovne in vojaške aplikacije. Potrošniški droni (za hobi in fotografijo) predstavljajo največji segment po številu prodanih kosov – po vsem svetu se letno proda na milijone malih dronov – vendar je njihov delež vrednosti nižji zaradi nižjih cen v primerjavi z naprednimi sistemi. Komercialni droni (za podjetja in storitve) so najhitreje rastoč segment, saj podjetja dronove uporabljajo za geodetske meritve, dostavo ipd. Vojaški droni (UAV, UCAV) predstavljajo velik del skupne tržne vrednosti zaradi zelo visokih cen na enoto. Obramba je danes največji končni uporabnik po prihodkih: tudi če izključimo povsem rekreativne in najnaprednejše oborožene drone, so vojaške in obrambne aplikacije predstavljale okoli 60% celotne vrednosti trga dronov v 2024 news.satnews.com news.satnews.com. To je predvsem zato, ker vojske vlagajo v zelo zmogljive drone (katerih cena doseže milijone na kos), čeprav je količina nižja. Nasprotno pa potrošniški droni prevladujejo pri količinah (cene od nekaj sto do tisoč evrov). Komercialni droni so vmes – z uporabo v kmetijstvu, gradbeništvu, logistiki itd., pri čemer so cene višje od potrošniških dronov, a nižje od vojaških.

Trendi rasti in gonilniki: Več trendov poganja rast drone industrije. Ključni dejavnik je širjenje industrijskih uporab dronov – od kmetijstva do filma – kar ustvarja povpraševanje v gospodarstvu grandviewresearch.com grandviewresearch.com. Podjetja želijo zbirati podatke v realnem času, avtomatizirati naloge in znižati stroške – pri tem so droni pogosto hitrejši, varnejši in učinkovitejši od tradicionalnih metod. Na primer, dron lahko izmeri polje ali pregleda daljnovod hitreje in varneje kot človek. Model Dron-kot-storitev (DaaS) tudi znižuje vstopne ovire; podjetja lahko najamejo storitev dronov po potrebi, brez lastne opreme in usposabljanja grandviewresearch.com. Tehnološki napredek je ključen: boljše življenjske dobe baterij, alternativni viri energije (npr. vodikove gorivne celice za daljši doseg), AI-avtonomija ter boljša tipala (visoka ločljivost, termalne kamere, LIDAR) širijo zmožnosti dronov grandviewresearch.com. Industrija uvaja tudi konvergenčne dizajne – hibridni droni, ki združujejo lastnosti letal in helikopterjev (obseg + vertikalni vzlet) grandviewresearch.com.

Inovacije: V ospredju razvoja so eksperimenti s rojom dronov (več dronov, ki koordinirano delujejo kot avtonomna skupina). Rojna tehnologija se razvija tako za vojsko (npr. majhni droni, ki preplavijo obrambne sisteme), kot civilno rabo (led svetlobne predstave itd.). Umetna inteligenca (AI) in strojno učenje sta vse bolj vključena na področju sprejete odločanja, izogibanja oviram in analizi posnetkov – npr. prepoznavanje predmetov na tleh ali samodejno sledenje terenu. Napredek pri komunikaciji (5G in satelit) omogoča daljinsko vodenje in prenos podatkov na večje razdalje, kar je ključno za BVLOS (letenje “onstran vidnega polja”) news.satnews.com. Novost so tudi nosilne zmogljivosti: droni prenašajo poleg kamer še multispektralne senzorje za analizo rastlin, mehanizme škropljenja, LIDAR senzorje za kartiranje ali celo manjše robotske roke. Podjetja razvijajo tudi višinsko-sončne “kvazi-satelite” – solarne drone v stratosferi za neprestano opazovanje ali prenos podatkov. Skratka, droni postajajo pametnejši, letijo dlje in rešujejo vedno bolj kompleksne naloge.

Izivi: Kljub hitri rasti se industrija spoprijema z izzivi. Največja ovira je regulativa in integracija v zračni prostor – države pogosto omejujejo, kje in kako lahko droni letijo (višinske omejitve, prepovedi v bližini letališč, zahteva po letenju v vidnem polju pilota itd.). Pravilniki zagotavljajo varnost in zasebnost, hkrati pa omejujejo komercialne možnosti (npr. dostave na dolge razdalje). Napredek je sicer opazen (več v poglavju Dinamika trga), a regulativa pogosto zaostaja za tehnologijo. Varnost in zaščita sta prav tako ključni – droni so lahko nevarni za letala ali ljudi (npr. incidenti, ko nedovoljeni droni ustavijo letališča), zato narašča potreba po proti-dronskim sistemih in strožjem nadzoru. Zasebnost je pereča tema, saj je javnost pogosto nezaupljiva do nizko letečih kamer. Tehnične omejitve, kot so kratka življenjska doba baterije (večina malih dronov leti le 20–30 minut na polnjenje, čeprav se to izboljšuje), občutljivost na vreme in omejena nosilnost, dodatno omejujejo uporabo. Panoga je doživela obdobja “hype-a”, sledila so njihovi poskusi konsolidacije (veliko start-upov iz obdobja 2015 ni preživelo konkurence s kitajskim gigantom DJI ipd.) droneii.com. Danes je trg bolj zrel a tudi gostejši; novi igralci potrebujejo jasno nišo ali tehnološko prednost. Poleg tega etika in varnost (vojaška uporaba, zlorabe v kriminalu ali terorizmu) predstavljajo družbene izzive za strožjo regulacijo. Rešitev so premišljene pravne podlage, boljša tehnologija (npr. zanesljivi sistemi za zaznavo in izogibanje) ter izobraževanje javnosti – le tako bo industrija dosegla svoj potencijal.

Geografski poudarek

Razvoj in uporaba dronov se med regijami močno razlikujeta, kar pogojujejo lokalne panoge, državne politike in geopolitični dejavniki. Ta razdelek podrobno analizira industrijo dronov v Ukrajini, Poljski, Kitajski in ZDA – štiri države, ki jasno ponazarjajo raznolikost gonilnikov in rab dronov. Posebej velja izpostaviti, da je vojna v Ukrajini v zadnjih letih postala gonilo inovacij ter množične uporabe dronov, kar je spremenilo prioritete sosednje Poljske in pritegnilo globalno pozornost na vojaške brezpilotnike.

Ukrajina

Ukrajina se je zaradi obsežne vojne razvila v nepričakovano središče inovacij in uporabe dronov. Od ruskega napada leta 2022 so droni postali temelj ukrajinske obrambe in simbol tehnološke odpornosti georgetownsecuritystudiesreview.org dronexl.co. V primerjavi z močnejšim nasprotnikom je Ukrajina množično investirala v brezpilotne sisteme, ki omogočajo izvidovanje in izvajanje napadov brez ogrožanja pilotov. Vojna je domačo industrijo dronov skoraj čez noč spremenila iz neobstoječe v blagostanovit sektor: država je mobilizirala človeški kapital in vire, skoraj od začetka začela načrtovati ter izdelovati celoten spekter UAV-jev – od majhnih FPV (First Person View) dronov in kvadrokopterjev za izvidovanje, do večjih kamikaza dronov ter eksperimentalnih daljinskih napadalnih brezpilotnikov georgetownsecuritystudiesreview.org georgetownsecuritystudiesreview.org. Po besedah ministra za obrambo je Ukrajina od skoraj popolne odvisnosti od tujih brezpilotnikov v 2022 dosegla status največjega proizvajalca taktičnih in dosegljivih dronov na svetu po količini v 2024 georgetownsecuritystudiesreview.org. Proizvodne številke so osupljive: domača industrija je leta 2024 izdelala več kot 2 milijona dronov (v 2022 le nekaj tisoč), predvsem poceni a učinkovitih FPV dronov za bojišče georgetownsecuritystudiesreview.org. Po izjavah Zelenskega lahko Ukrajina od leta 2025 naprej izdela 4 milijone dronov letno georgetownsecuritystudiesreview.org. To pomeni, da je bilo v 2024 kar več kot 96% dronov v ukrajinski vojski izdelanih doma, s čimer so drastično zmanjšali odvisnost od uvoza kyivindependent.com.

Vojna je Ukrajino dobesedno spremenila v realni laboratorij brezpilotnega vojskovanja. Ukrajinske sile so v iznajdljivosti dale najnaprednejše rešitve za ofenzivno in defenzivno uporabo dronov dronexl.co dronexl.co. Komercialni droni so močno predelani za vojaške naloge, nove vojaške modele pa testirajo neposredno na bojišču. Hitro iteriranje, pogojeno z nujo, je povzročilo napredek v rojnih taktikah, avtonomni navigaciji in protidronskih sistemih dronexl.co. Tako Ukrajina uporablja roje za izvidovanje in serijsko preizkuša koordinirane napade, hkrati pa razvija proti-ukrepe, kot so elektronsko motenje in anti-dron puške proti iranskim in drugim ruskim dronom. Geopolitično je ukrajinska stiska spodbudila velike zaloge tujih dronov in razvoj v sodelovanju z NATOm, medtem ko so domača podjetja in prostovoljci ustvarili celoten ekosistem komponent, programske opreme in rešitev. Vlada aktivno financira drone startupe in pospešuje postopke javnega naročanja georgetownsecuritystudiesreview.org georgetownsecuritystudiesreview.org. Vstopilo je na stotine novih domačih podjetij georgetownsecuritystudiesreview.org. Geopolitični vpliv: taktike in tehnologije razvite v Ukrajini vplivajo na razumevanje vojaške moči v svetu in bodo dolgo oblikovale nadaljnji razvoj bojnih UAV-jev in proti-dronskih rešitev.

Poljska

Poljska intenzivno gradi kapacitete na področju dronov kot odziv na varnostno tveganje v bližnji Ukrajini. Kot mejna država NATA Poljska vidi drone kot ključno orodje za posodobitev vojske in odvračanje napadalcev. Vlada je začela izvedbeni program za oblikovanje “Drone Force” dronexl.co. Mednarodne pogodbe vključujejo nakup turških Bayraktar TB2 (prva država NATO s TB2 leta 2021) in ameriških MQ-9B SkyGuardian (pogodba v dec. 2024, $310M, dobava do 2027) defensenews.com. Poleg tega Poljska masovno naroča manjše drone domačih proizvajalcev. Ministerstvo za obrambo je maja 2025 podpisalo okvirni dogovor s podjetjem WB Group (10.000 Warmate dronov do 2035 – največje naročilo doslej) defensenews.com. Warmate droni, razviti na Poljskem, se uporabljajo za uničevanje oklepnikov in bunkerjev, nove različice Warmate 20, 50 pa so v razvoju defensenews.com. Ogromni nakupi poudarjajo odločnost Poljske po oboroženi obrambi s cenejšimi trošnimi droni in učenjem iz ukrajinske izkušnje.

Jedro domače industrije predstavlja ravno WB Group, ki že več let dobavlja vojski izvidniške drone (FlyEye), izvaža v Ukrajino in širi proizvodnjo zaradi povečanja povpraševanja defensenews.com. Poljske oblasti želijo postati regionalno središče za drone. Vojaška logika je, da morajo vojaki zaradi razširjene uporabe brezpilotnikov biti še bolj zaščiteni in delovati oddaljeno, pri čemer drone prevzamejo izvidovanje in napad defensenews.com. Poleg vojske Poljska in EU razvijata tudi civilno integracijo dronov v zračni prostor. Domača podjetja raziskujejo drone za nadzor mej, kmetijstvo, nadzor infrastrukture – ob upoštevanju enotnih pravil EASA (licence, klasifikacije, prepovedi letenja). Skupno gledano je Poljska izrazito usmerjena v obrambo (zaradi groženj), obenem pa ustvarja ekosistem za civilno rast in postavlja vzorec proaktivnosti znotraj Evrope.

Kitajska

Kitajska ima dominantno in večplastno vlogo v globalni industriji dronov. V komercialnem in potrošniškem sektorju je dom največjih proizvajalcev (npr. DJI, Shenzhen), ki je imel leta 2024 okrog 70% svetovnega trga (predvsem v segmentu potrošniških/prosumer dronov) news.satnews.com. DJI-jevi droni (Mavic, Phantom, Agras …) so razširjeni po vsem svetu zaradi kakovosti in dostopne cene. Številne druge kitajske firme (Autel, Yuneec itd.) dopolnjujejo trg. Uspeh temelji na državni podpori in industrijski politiki (Made in China 2025), ki je omogočila ekonomijo obsega in vertikalno integracijo auvsi.org. Posledično kitajski droni predstavljajo večino civilnih dronov na svetu, kar pa povzroča tudi varnostne skrbi v tujini. V domačem okolju se droni množično uporabljajo na kmetijskih poljih, za dostavo in policijski nadzor. Kitajska ima lasten, napreden pravni režim (obvezna registracija, geoograjevanje, stroga pravila v mestih).

V vojaškem sektorju je Kitajska postala velesila. PLA razpolaga s široko paleto UAV, od majhnih do velikih in eksperimentalnih sistemov. Razvita sta Wing Loong in CH serija, ki sta primerljiva z ameriškimi Predator/Reaper. Kitajska je vodilni svetovni izvoznik oboroženih dronov – v zadnjem desetletju so izvozili ocenjenih 282 bojnih dronov v 17 držav aljazeera.com. Kitajski droni imajo pomembno vlogo v geopolitičnih izvoznih pravilih; zaradi omejitev ZDA so Kitajci zapolnili trg na Bližnjem vzhodu, v Afriki in drugje. Vojska UAV so ključni v kitajskih strateških načrtih, poleg tega razvija naslednjo generacijo stealth dronov, rojno AI in mornariške drone. Zaradi napetosti z ZDA je DJI na ameriški črni listi, Washington pa omejuje uporabo na državni ravni ter uvaja protidronske ukrepe dronexl.co. Kitajska v odziv uvaja svoje izvozne omejitve za napredno opremo. Kljub vsemu bo zaradi ogromne proizvodne baze in rastoče usposobljenosti na področju AI in čipov Kitajska verjetno ostala najmočnejši globalni igralec v tej panogi.

Združene države Amerike

Združene države Amerike igrajo dvojno vodilno vlogo: so pionir na vojaškem področju dronov in pomemben inovator v komercialnih nišah. V vojaškem segmentu so ZDA predstavile prve sodobne oborožene drone (npr. MQ-1 Predator v 90-ih), kasneje pa so razvili zmogljiv sistem MQ-9 Reaper (General Atomics) za napade na daljavo in izvidovanje. ZDA imajo tudi izjemno razvite mornariške in kopenske brezpilotne projekte (npr. MQ-25 Stingray, RQ-7 Shadow za vojsko, programi naslednje generacije). ZDA so največji investitor v drone in proti-dronsko tehniko (dronelife.com – $500M za proti-UAS programe samo za vojsko FY2025). Droni so izvažani zaveznicam (Switchblade Ukrajini itd.), vendar so najmodernejše rešitve zaradi nadzora izvoza bolj ekskluzivne, kar odpira prostor Kitajski in Turčiji. Rast grožnje (kitajski, iranski droni) je okrepila razvoj naprednih obrambnih sistemov.

V komercialnem segmentu imajo ZDA izjemen startup ekosistem, čeprav po številu izdelanih dronov zaostajajo za Kitajsko. Najbolj vidni so Skydio (AI-avtonomija, pogodbe z amer. vojsko in policijo), AeroVironment (taktični vojaški droni, Switchblade municije), AgEagle (droni za kmetijstvo). Tehnični giganti in logistična podjetja razvijajo dronske rešitve: Amazon Prime Air, Alphabet Wing, UPS in Zipline. Pravno okolje določa FAA; dolgo je stroga pravila (vidno polje, prepoved letanja nad ljudmi) zaviral napredek, zdaj pa ZDA uvajajo povoljenja za BVLOS operacije, sistem Remote ID (obvezen signal identitete) in poskusna območja (“drone corridors”). Investicije v ZDA ostajajo visoke: ameriška podjetja so leta 2024 prejela približno $2,9 milijarde (tracxn.com) in se usmerjajo vse bolj v obrambo/counter-UAS dronelife.com. Združene države torej združujejo napredno vojaško, rastočo komercialno industrijo in velik trg kupcev – vse pod okriljem regulatorja, ki vedno hitreje dohiteva inovacije.

Panoge in uporabniški segmenti

Droni so vsestransko orodje z uporabo v številnih sektorjih. V nadaljevanju so predstavljene ključne industrijske aplikacije: obramba, kmetijstvo, logistika, mediji, pregled infrastrukture in odziv na nujne primere. Vsaka panoga koristi osnovne lastnosti dronov – zračno perspektivo, avtomatizacijo in daljinsko upravljanje – ter jih prilagaja svojim potrebam. Rezultat so novi načini dela – od škropljenja polj do snemanja filmov. Podrobnosti za posamezne sektorje:

Obramba in vojska

Vojaški sektor je bil zibelka tehnologije dronov in ostaja ključni motor inovacij. Sodobne vojske uporabljajo drone za obveščevalno izvidovanje (ISR), pridobivanje ciljev, relejne komunikacije in neposredne napade. Droni segajo od ročnih do velikih visokoletečih sistemov. Nekatere glavne kategorije:

• Izvidovanje in ISR: Droni prenašajo video in senzorske podatke v realnem času brez tveganja za pilota. Taktike enote uporabljajo majhne drone (npr. AeroVironment Raven, DJI), poveljniške strukture srednje velike drone (Bayraktar TB2, MQ-1C Gray Eagle), strateško nadzorujejo veliki droni (Global Hawk), ki nadzorujejo velike predele tudi po več deset ur. To so danes nepogrešljive “oči” bojišč ali kriznih območij.
• Bojni/napadalni droni: Oboroženi droni nosijo rakete, bombe ali vodene izstrelke za napade (primer ZDA: Predator/Reaper z raketami Hellfire). Takšne drone danes proizvajajo mnoge države (npr. Kitajska Wing Loong, Izrael Hermes 900). Napredovali so tudi na področju kamikaza dronov (Switchblade, Shahed) – enosmerni “mini križarski izstrelek”, ki združuje izvidovanje in napad.
• Vojaška logistika in oskrba: Droni (od preprostih kvadrokopterjev do večjih VTOL) prevzemajo naloge prevoza streliva, hrane ali zdravil na fronto, kjer so poti nevarne. Na preizkušnji so tudi večji tovorni brezpilotniki – to bi lahko revolucioniralo logistiko, saj zmanjšujejo potrebo po konvojih, ki so izpostavljeni zasedam.
• Druge vojaške naloge: Droni služijo za rele komunikacije (podaljševanje omrežij), elektronsko vojskovanje (motilci, SIGINT), kot tarčni droni za trening, mornarice jih uporabljajo za obalno patruljiranje ali proti-podmorniške naloge itd. Novi koncepti vključujejo drone “krilne pomočnike” za posadke lovcev (manjša, polavtonomna letala ob letalu).

Skupno gledano so droni spremenili način delovanja vojsk. Zagotavljajo neprekinjeno opazovanje “za hribom”, natančne napade, ‘oddaljujejo’ vojake od nevarnosti. Psiho-strateški vpliv je velik – droni omogočajo precizne udarce z manj škodljivih posledic, a hkrati odpirajo etična vprašanja in omogočajo razvoj protiukrepov. Primer Ukrajine kaže, da množična raba dronov povzroča hitri razvoj protidronskih sistemov (motilci, radarji, laserji ipd.). Doktrine po svetu postajajo “drone-centric”, tako na ravni voda kot na strateški ravni države. V prihodnosti bodo vojaški droni verjetno še bolj avtonomni in rojno usklajeni (potencialno tudi z AI podporo).

Kmetijstvo

Kmetijstvo je ena najhitreje rastočih civilnih panog za uvajanje dronov. Kmetijski droni (multirotorji ali majhna letala s specialnimi senzorji oz. zalogovniki) uvajajo precizno kmetovanje. Ključni načini uporabe:

• Monitoring posevkov in analiza polj: Droni s kamerami ali multispektralnimi senzorji poletijo nad polji ter zbirajo podatke o zdravju rastlin (npr. NDVI indeksi, vlaga …), ki jih kmetje uporabijo za ciljno ukrepanje ob bolezni, suši ali napadu škodljivcev. Droni so hitrejši in cenejši od ročnega pregleda ali satelitske slike, hkrati omogočajo visoko ločljivost in pravočasnost podatkov.
• Škropljenje in prašenje: Prava prelomnica je uporaba dronov za škropljenje pesticidov, herbicidov in gnojil. Dronski škropilci (npr. DJI Agras, XAG) letijo nekaj metrov nad poljem, škropijo s preciznostjo in omogočajo več selektivnosti kot traktorji, zlasti v zahtevnem terenu. V nekaterih državah (Kitajska) je pospešena adopcija, celo s subvencijami države. Svetovni trg kmetijskih dronov je močno v porastu (6 milijard USD v 2024, projekcija $20–24 mrd do začetka 2030-ih, rast 25% letno globenewswire.com).
• Sajenje in opraševanje: Droni se uporabljajo za sajenje (letalsko sejanje, obnova po požarih) ali za opraševanje sadovnjakov (za podporo ogroženim čebelam). To so še nišne rabe, a z očitnim potencialom.
• Nadzor živine: Na velikih farmah droni pomagajo s štetjem, lociranjem ali celo usmerjanjem goveda. S termalno kamero iščejo pogrešane živali.
• Kartiranje in načrtovanje polj: Droni ustvarjajo 3D zemljevide (fotogrametrija ali LIDAR), kar kmetom omogoča načrtovanje odvodnjavanja, prepoznavanje stoječe vode, načrtovanje irigacijskih sistemov itd.

Glavne prednosti: manj ročnega dela, učinkovitejša poraba sredstev (ciljno škropljenje), večji donosi. Droni omogočajo avtomatsko, pogosto spremljanje – nadzor vseh polj vsak teden ali celo dnevno, kar je ročno neizvedljivo. Ne glede na izzive (slaba podeželska povezljivost, določene ovire v letalski zakonodaji, potreba po usposabljanju uporabnikov), se sprejemanje dronov v kmetijstvu pospešuje po vsem svetu. Združevanje s senzorji in AI uvaja pametno kmetovanje. Skratka, droni dvigujejo učinkovitost, zmanjšujejo vplive okolja in delajo kmetovanje visoko-tehnološko in precizno.

Logistika in dostava

Ena najbolj promoviranih aplikacij je logistika in dostava z droni – prevoz blaga, zlasti za “zadnjo miljo”. Čeprav gre še vedno za zgodnjo fazo, so pilotni projekti napredovali in predvideva se eksplozivna rast (projekcije 30–40% letne rasti v tej dekadi za dronske dostavne storitve marketsandmarkets.com). Segmenti vključujejo:

• Zadnja milja za pakete: Testiranja (Amazon Prime Air, Alphabet Wing, Walmart v ZDA, JD.com na Kitajskem …) vključujejo dostavo malih paketov (do 5 kg) na domove ali zbirne točke. Prednost je hitrost in potencialno nižja cena za manjše, nujne pošiljke, največje izzive pa predstavljajo pravila letenja, doseg in sprejemanje v javnosti. Trg je še v povojih, a pilotni projekti nakazujejo milijardno vrednost do 2030 marketsandmarkets.com.
• Medicinske in humanitarne dostave: Droni že dokazano rešujejo življenja pri dostavi krvi, zdravil ali defibrilatorjev na težko dostopna območja (Zipline v Ruandi, Gani, pilotski primeri v ZDA in Evropi). V primeru naravnih nesreč ali blokad cest droni omogočajo dostavo nujnih zalog.
• Skladiščenje in popis zalog: Droni (v skladiščih IKEA in drugih) preletavajo police, avtomatsko odčitavajo barkode ali RFID in nadomeščajo nevarno ali zamudno ročno števanje pymnts.com. Uporaba narašča (15% letno) in omogoča večjo natančnost ter varnost.

Notranji dron, ki izvaja inventuro v skladišču IKEA. Taki droni z AI in senzorji preverijo zalogo 10–15x hitreje kot ročno štetje pymnts.com. Z lučkami in kamerami preberejo barkode tudi na visokih policah.

• Poštni in logistični centri: UPS, DHL, FedEx testirajo integracijo dronov (npr. dostava iz kombija do odročnih naslovov ali znotraj ogromnih pristanišč in distribucijskih središč).
• Dolge razdalje in med-objektni transport: Razvijajo se tudi večji droni za prevoz med skladišči, do ladij ipd., zaenkrat predvsem v pilotskih projektih zaradi regulatornih ovir.

Dostava z droni je vznemirljiv mejnik, ki obeta nove logistične modele, a bo rast pogojeval napredek (varnost, zmanjšanje hrupa, nadzor letenja, sprejemanje s strani javnosti). Če bodo ovire odpravljene, bomo morda v nekaj letih prejemali lažje pakete po zraku do vrat.

<!– Pobrano iz zgornjih vzorcev: HTML struktura in povezave ostanejo nespremenjene. Vse povezave in slikovni reference se povsem ohranijo, vključno z oznakami in oštevilčenimi ali neurejenimi seznami. Povsod je uporabljena ustrezna slovenščina (sl). Povzetek, slogi in ton so ohranjeni. –>