- Žetvena superluna (6.–7. oktober). Ta polna luna je najbližje jesenskemu enakonočju in se pojavi ob luninem perigeju, zaradi česar je največja in najsvetlejša luna v letu [1] [2]. Pravzaprav bo oktobrska polna luna »največja in najsvetlejša luna leta« (superluna) in izjemoma pade v oktober, ne v september [3] [4]. Opazovalci neba na severni polobli naj opazijo, da je to prva oktobrska »žetvena luna« po letu 2020 in zadnja do leta 2028, kar je redek dogodek zaradi koledarskega razporeda [5] [6].
- Meteorski roji. Dva letna roja dosežeta vrhunec v oktobru. Drakonidi (iz kometa 21P/Giacobini–Zinner) dosežejo vrhunec okoli 8. oktobra, vendar bodo večinoma izgubljeni v bleščavi polne lune [7]. Orionidi (iz ostankov Halleyjevega kometa) dosežejo vrhunec 21.–22. oktobra ob mlaju. Ker svetla luna ne bo motila, bodo pogoji idealni – opazovalci lahko pričakujejo 10–20 hitrih meteorjev na uro ob vrhuncu [8] [9]. Z besedami EarthSky: »Orionidski roj bi moral na jutro 21. oktobra doseči največje število meteorjev. Luna ne bo motila« [10] [11].
- Trije izpostavljeni kometi. Oktober 2025 je nenavadno bogat s kometno aktivnostjo. Medzvezdni Komet 3I/ATLAS (odkrit julija 2025) bo dosegel perihelij 30. oktobra, približno 1,4 AU od Sonca [12]. Nedavne analize astronomov (Avi Loeb in drugi) ocenjujejo, da je njegovo jedro >3 milje široko, z maso približno 33 milijard ton [13]. (Pomembno je, da 3I/ATLAS ostane daleč od Zemlje – najbližji približek ~1,8 AU – in bo šel za Sonce, ponovno se bo pojavil decembra [14] [15].) Dva druga kometa, SWAN (C/2025 R2) in Lemmon (C/2025 A6), bosta postajala svetlejša na nebu. SWAN bo najbližje Zemlji (~0,26 AU) 19. oktobra, vendar bo ostal zelo temen brez teleskopa [16]. Komet Lemmon bo najbližje Zemlji (~0,60 AU) 21. oktobra, napovedi pa kažejo, da bi se lahko do perihelija 8. novembra posvetlil do magnitude +3. To pomeni, da bo viden s prostim očesom pod temnim nebom; revija Universe Magazine navaja, da bo okoli 21. oktobra Lemmon “jasno viden celo s prostim očesom” [17], če se napovedi uresničijo. (Izkušeni lovec na komete David Levy opozarja, da “so kometi kot mačke: imajo rep in počnejo točno to, kar želijo,” zato so vse stave odprte, dokler ga ne vidimo. [18])
- Planeti, Luna in globoko nebo. Oktober ponuja osupljive planetarne poravnave. Venera in Mars se pojavita na jutranjem nebu (srp Lune blizu Venere 19. oktobra) [19]; Jupiter vzide pred zoro (blizu pojemajoče Lune 13.–14. oktobra) [20]; Saturn pa krasi večerno nebo (skoraj polna Luna gre 3,3° mimo Saturna 5. oktobra) [21]. Nezaznavni Merkur ima svoj najboljši pojav po sončnem zahodu 29. oktobra, ob največji vzhodni elongaciji [22] [23]. Patuljasti planet Ceres doseže opozicijo 2. oktobra (magnituda ~7,7 v Kita), na vrhuncu svetlosti v letu [24] [25]. Pod temnim nebom lahko lovci na globoko nebo ujamejo Galaksijo Andromeda (M31) blizu zenita 2. oktobra in Galaksijo v Trikotniku (M33) visoko 15. oktobra [26] [27].
Redka oktobrska super žetvena Luna
Polna luna v oktobru (6. oktober po lokalnem času) sovpada z luninim perigejem (najbližjim približanjem), zaradi česar je superluna – največja v letu 2025 [28] [29]. Je tudi žetvena luna, po definiciji polna luna, ki je najbližje jesenskemu enakonočju. Vendar pa je v letu 2025 čas nekoliko nenavaden: za razliko od večine let, ko žetvena luna pade v september, bo letos v oktobru. Space.com pojasnjuje, da “bo polna luna 6. oktobra… nosila tudi naziv ‘žetvena luna’”, ker je dejansko bližje enakonočju 23. septembra kot septembrska polna luna [30]. Po mnenju strokovnjaka Space.com Joeja Raoja, “bo oktobrska polna luna največja in najsvetlejša luna leta” ter prva superluna po novembru 2024 [31]. Ta pozna žetvena luna je najpoznejša po letu 1987 [32].
Astronomi poudarjajo, da je vizualni učinek subtilen: čeprav bo luna približno 6–14 % večja in 13–30 % svetlejša od povprečja [33] [34], večina ljudi ne opazi bistvene spremembe v velikosti. (Zaznana “iluzija lune” jo naredi še večjo blizu obzorja [35] [36].) Kljub temu je pogled na svetlo oranžno luno visoko med zvezdami prava fotografska poslastica. Opazovalci neba v Severni Ameriki bodo polno luno videli zvečer 6. oktobra, s vrhuncem osvetlitve ob 23:48 po EDT.
Meteorski roji: Drakonidi in Orionidi
Oktober prinaša dva poimenovana meteorska roja, vendar je pravi vrhunec Orionidov. Drakonidi (iz kometa 21P/Giacobini–Zinner) dosežejo vrhunec okoli 8.–9. oktobra. Žal to sovpada s super-žetveno luno, zato bo poleg občasnih zelo svetlih meteorjev večina roja večinoma preplavljena z mesečino [37]. National Geographic navaja, da bodo leta 2025 »vsi razen najsvetlejših meteorjev verjetno preplavljeni z mesečino« za Drakonide [38]. Kljub nizki napovedani stopnji (zenitna urna frekvenca ~5) in motnjam zaradi lune so Drakonidi znani po nepredvidljivih izbruhih v nekaterih letih – zato je še vedno vredno na hitro pogledati, če je nebo jasno.
Meteorni roj Orionidi pa bo letos resnično nepozaben. Orionidi — ostanki Halleyjevega kometa — so aktivni od 2. oktobra do 12. novembra, največja aktivnost pa je pričakovana v noči z 21. na 22. oktober [39] [40]. Ključno je, da bo mlaj 21. oktobra pomenila skoraj nič mesečine med vrhuncem. Tako EarthSky kot Planetary Society poudarjata, da leto 2025 ponuja “idealne pogoje” za Orionide. Po podatkih Planetary Society so Orionidi običajno “roj srednje-nizke jakosti, ki s temnega kraja proizvede do 20 meteorjev na uro,” letos pa “mesečina ne bo motila opazovanja” zaradi mlaja [41]. EarthSky se strinja: “leta 2025 naj bi meteorski roj Orionid dosegel največje število meteorjev zjutraj 21. oktobra. Luna ne bo motila.” [42]. Anthony Wood s portala Space.com svetuje opazovalcem neba, naj “pogledajo v nebo v nočeh med 2. oktobrom in 12. novembrom, da vidijo drobce Halleyjevega kometa, ki trčijo v Zemljino atmosfero” [43], še posebej okoli vrhunca. Pod jasnim, temnim nebom ob vrhuncu lahko opazovalci razumno pričakujejo, da bodo našteli 10–20 Orionidov na uro, mnogi bodo pustili dolge svetleče sledi ali občasne ognjene krogle [44] [45]. Najboljši čas za opazovanje je po polnoči, obrnjeni proti radiant Orionidov na jugovzhodu, s potrpežljivostjo in ležalnikom za opazovanje neba.
Trojica kometov: 3I/ATLAS, SWAN in Lemmon
Oktober 2025 je nenavadno bogat s kometi, kar vzbuja tako zanimanje javnosti kot tudi astronomske študije. Najbolj odmeven je 3I/ATLAS, šele tretji potrjeni medzvezdni objekt, opažen v našem Osončju (po 1I/‘Oumuamua in 2I/Borisov) [46] [47]. Odkrit je bil julija 2025 s strani NASA-financirane raziskave ATLAS in je na hiperbolični poti. Po podatkih NASA orbita 3I/ATLAS jasno izvira zunaj našega Osončja [48]. 30. oktobra bo dosegel perihelij (~1,4 AU od Sonca, tik znotraj Marsove orbite) [49] [50]. Vendar pa se nikoli ne približa Zemlji (najbližje ~1,8 AU) in bo konec oktobra preblizu Soncu za opazovanje. Astronomi, kot je Avi Loeb s Harvarda, poudarjajo, da je njegovo jedro presenetljivo veliko – podatki Hubbla in Webba nakazujejo premer ≳3,1 milje [51] – vendar ne predstavlja nevarnosti za Zemljo. Po periheliju bo v začetku decembra ponovno viden izven Sončevega bleščanja za nadaljnja opazovanja [52] [53].Medtem bosta dva kometa z dolgim obhodnim časom, odkrita v začetku leta 2025, vidna z daljnogledi ali boljšimi pripomočki. Komet SWAN (C/2025 R2) je bil odkrit na slikah SOHO in perihelij doseže septembra 2025. Sredi oktobra se začne pojavljati na zahodnem večernem nebu, najbližje Zemlji (0,26 AU) pa bo 19. oktobra. Napovedi pa kažejo, da bo SWAN verjetno ostal precej šibek (okoli 6.–7. magnituda), zato bodo za priložnostne opazovalce potrebni teleskopi [54].
Komet, ki je najbolj obetaven za opazovalce neba iz domačih vrtov, je C/2025 A6 (Lemmon). Odkrit januarja 2025 s strani Mount Lemmon Survey, se stalno sveti vse močneje. Konec septembra so ga južni opazovalci že videli z daljnogledi. Lemmon bo najbližje 21. oktobra (približno 0,60 AU od Zemlje). Trenutni modeli napovedujejo, da bi lahko do takrat dosegel navidezno magnitudo približno +3 – dovolj svetlo, da bo “jasno viden celo s prostim očesom” pod temnim nebom [55]. (Do 8. novembra, ob periheliju, bi se lahko še dodatno posvetlil.) Kot pojasnjuje Universe Magazine: “Po trenutnih napovedih bo [Lemmonova] svetlost 21. oktobra dosegla +3,1, kar pomeni, da bo jasno viden celo s prostim očesom” [56]. Komet Lemmon se bo hitro premikal čez severna ozvezdja, zato bodo za sledenje koristni zemljevidi ali aplikacije; konec oktobra se lahko pojavi nizko na severozahodu po sončnem zahodu. A kot opozarja strokovnjak za komete David Levy, “kometi so kot mačke: imajo rep in počnejo natanko to, kar želijo.” [57] Amaterski astronomi bodo pozorno spremljali, ali bo Lemmon izpolnil napovedi.
Planeti, srečanja z Luno in poudarki globokega neba
Več pomembnih planetarnih dogodkov prav tako razsvetli oktobrske noči. Zvečer 5. oktobra bo skoraj polna Luna ležala tik nad Saturnom (z oddaljenim Neptunom v bližini) [58]. Kasneje se bodo tanke lunine srpe povezale s svetlimi planeti: 5-odstotna Luna z Jupitrom 13.–14. oktobra [59], in z Venero na jutranjem nebu 19. oktobra [60]. Najboljši pojav Merkurja bo 29. oktobra, ob največji vzhodni elongaciji (23,9° od Sonca) [61] [62]. Okoli tega datuma bo Merkur viden nizko na jugozahodu po sončnem zahodu za opazovalce z jasnim obzorjem, kar označuje »enega najboljših časov« v celem letu za opazovanje tega izmuzljivega planeta [63].
Na zgodnjem nočnem nebu Jupiter do polnoči visoko vzhaja in postaja svetlejši, kot mesec napreduje. Saturn, tik po opoziciji, je viden ves večer v Ribah. Ves mesec lahko opazujete Venero, ki žari na vzhodnem jutranjem nebu, in rdečkasti Mars, ki visi nizko v Tehtnici.
Oktobrske dolge noči prav tako omogočajo opazovanje globokega neba. Galaksija Andromeda (M31) doseže svoj najvišji prehod 2. oktobra – skupaj z opozicijo pritlikavega planeta Ceres [64] – kar je odlična priložnost, da M31 opazujete s prostim očesom ali daljnogledom. Kasneje v mesecu se galaksija Triangulum (M33) dvigne visoko (najboljše okoli 15. oktobra) [65]. Z mlajem 21. oktobra in svežim jesenskim zrakom je konec oktobra idealen za opazovanje z daljnogledi ali manjšimi teleskopi: vodniki za opazovanje neba poudarjajo, da bodo »noči 20./21. oktobra« odlična priložnost za združitev lova na meteore z iskanjem teh galaksij in meglic [66].Nazadnje jesensko nebo prinaša prepoznavno W-obliko Kasiopeje in Dvojni kopici Perzeidov v zgodnje večerno opazovanje. Ves oktober temnejše nebo in hladnejše vreme pomenita ostrejše in bolj stabilno opazovanje. Opazovalcem neba svetujemo, naj se umaknejo stran od mestnih luči, se toplo oblečejo in pustijo očem čas, da se prilagodijo. Kot svetuje Astro Photons, izkoristite obdobje mlaja (20.–23. oktober) za iskanje objektov globokega neba, vendar »uživajte v svetlejših planetih in Orionidih skozi ves mesec« [67] [68].
Oktober 2025 obeta obilje nebesnih pojavov. Med žetvenim superluno, dvojnima meteorskima rojem in več kometi bo dovolj za užitek tako priložnostnih opazovalcev kot izkušenih astronomov. Združeni vpogledi profesionalnih opazovalcev neba in astrofiličarjev nas opominjajo, naj pogledamo navzgor – zagotovljeni so »epski astronomski dogodki« za opazovanje [69] [70].
Viri: National Geographic [71] [72]; Space.com [73] [74]; Planetary Society [75]; Universum revija [76] [77]; EarthSky [78]; NASA znanstvena sporočila [79] [80]; ABC News [81] [82]; lokalno poročanje o astronomiji [83] [84].
References
1. www.the-independent.com, 2. www.nationalgeographic.com, 3. www.the-independent.com, 4. www.space.com, 5. www.the-independent.com, 6. www.space.com, 7. www.nationalgeographic.com, 8. www.space.com, 9. earthsky.org, 10. earthsky.org, 11. www.planetary.org, 12. science.nasa.gov, 13. abcnews.go.com, 14. abcnews.go.com, 15. science.nasa.gov, 16. starwalk.space, 17. universemagazine.com, 18. www.wral.com, 19. universemagazine.com, 20. universemagazine.com, 21. www.nationalgeographic.com, 22. www.nationalgeographic.com, 23. universemagazine.com, 24. www.nationalgeographic.com, 25. www.space.com, 26. www.nationalgeographic.com, 27. www.nationalgeographic.com, 28. www.nationalgeographic.com, 29. www.the-independent.com, 30. www.space.com, 31. www.the-independent.com, 32. www.the-independent.com, 33. starwalk.space, 34. www.the-independent.com, 35. starwalk.space, 36. www.the-independent.com, 37. www.nationalgeographic.com, 38. www.nationalgeographic.com, 39. science.nasa.gov, 40. earthsky.org, 41. www.planetary.org, 42. earthsky.org, 43. www.space.com, 44. www.space.com, 45. earthsky.org, 46. abcnews.go.com, 47. science.nasa.gov, 48. science.nasa.gov, 49. science.nasa.gov, 50. universemagazine.com, 51. abcnews.go.com, 52. abcnews.go.com, 53. science.nasa.gov, 54. starwalk.space, 55. universemagazine.com, 56. universemagazine.com, 57. www.wral.com, 58. www.nationalgeographic.com, 59. universemagazine.com, 60. universemagazine.com, 61. www.nationalgeographic.com, 62. universemagazine.com, 63. www.nationalgeographic.com, 64. www.nationalgeographic.com, 65. www.nationalgeographic.com, 66. universemagazine.com, 67. astrophotons.com, 68. earthsky.org, 69. www.nationalgeographic.com, 70. universemagazine.com, 71. www.nationalgeographic.com, 72. www.nationalgeographic.com, 73. www.space.com, 74. www.space.com, 75. www.planetary.org, 76. universemagazine.com, 77. universemagazine.com, 78. earthsky.org, 79. science.nasa.gov, 80. science.nasa.gov, 81. abcnews.go.com, 82. abcnews.go.com, 83. www.wral.com, 84. www.wral.com
