Stanje dostopa do interneta v Angoli: Od urbanih središč do satelitskih rešitev

Angola je v zadnjem desetletju dosegla pomemben napredek pri širjenju dostopa do interneta, a povezljivost ostaja zelo neenakomerna med njenimi urbanimi središči in podeželskimi zaledji. S približno 37 milijoni prebivalcev datareportal.com – večina mladih in več kot dve tretjini živi v mestih datareportal.com – se digitalna pokrajina Angole hitro razvija. V začetku leta 2025 je bilo približno 17,2 milijona Angolcev uporabnikov interneta, kar pomeni stopnjo penetracije interneta 44,8% datareportal.com. To predstavlja občutno povečanje z 32,6% v letu 2023 satelliteprome.com in odraža stabilno rast. Vendar to tudi pomeni, da je več kot polovica prebivalstva še vedno brez spleta. Za primerjavo: povprečna internetna uporaba v Afriki je bila v letu 2024 le 38%, precej pod svetovnim povprečjem 68% techafricanews.com. Čeprav Angola zdaj nekoliko presega afriško povprečje, zaostaja za vodilnimi državami celine – na primer, Maroko naj bi imel v letu 2025 več kot 92% penetracijo interneta statista.com. Premostitev tega razkoraka bo zahtevala reševanje ekonomskih, infrastrukturnih in političnih izzivov, ki so podeželju in marginaliziranim skupnostim še vedno pustili omejen dostop.

To poročilo ponuja celovit pregled dostopa do interneta v Angoli – obravnava trenutno stopnjo penetracije in uporabe, stanje mobilne in fiksne infrastrukture, dostopnost in hitrosti, vlogo vladnih politik, glavne izzive, pojav satelitskega interneta kot rešitve za oddaljena območja ter prihodnje priložnosti. Ciljna publika – razvojni strokovnjaki, investitorji v telekomunikacije in raziskovalci politik – bo dobila vpogled tako v napredek kot v preostale ovire pri povezovanju vseh Angolcev v digitalni svet.

Penetracija interneta in demografska struktura uporabnikov

Uporaba interneta v Angoli se je bistveno povečala, vendar je še veliko prostora za širitev. Kot že omenjeno, je bilo približno 44,8% Angolcev na spletu do januarja 2025 datareportal.com. To ustreza 17,2 milijonom uporabnikov interneta, kar je rast z 14,6 milijona (39,3% penetracija) leto prej datareportal.com datareportal.com. Z drugimi besedami, približno 60% prebivalstva je še vedno brez povezave datareportal.com. Rast je sicer pozitivna – uporabnikov interneta je bilo v letu dni od 2024 do 2025 več za okoli 3% – a večina ostaja nepovezana, zlasti na podeželju in med socialno šibkejšimi. Tudi uradni podatki angolskega telekom regulatorja to rast potrjujejo: predsednik João Lourenço je najavil, da je sredi 2024 število naročnikov interneta doseglo 11,2 milijona (približno 33% penetracija), kar je močno povečanje glede na leto prej menosfios.com menosfios.com. (Razlike med uradnimi in zunanjimi ocenami izhajajo iz metodologije, vendar vse kažejo na rastočo uporabo.)

Demografsko gledano je prebivalstvo Angole zelo mlado (srednja starost ~16,6 let) datareportal.com in večinoma urbano (okoli 69% v mestih) datareportal.com. Ni presenetljivo, da je večina internetnih uporabnikov koncentriranih v urbanih središčih, kot je prestolnica Luanda, kjer je tudi najboljša pokritost. Digitalni razkorak med mestom in podeželjem je občuten: internetno uporabo v mestih močno presega podeželsko, ki je zaradi pomanjkanja infrastrukture še vedno izredno nizka. Prisotna je tudi kultura več SIM kartic – na začetku 2025 je bilo v uporabi približno 28,7 milijona mobilnih SIM povezav (kar ustreza 74,6% prebivalstva) datareportal.com datareportal.com. Veliko posameznikov uporablja več SIM kartic (npr. za različne operaterje ali službeno/osebno rabo), zato je število povezav precej višje kot število unikatnih uporabnikov. Podatki o spolu in starosti uporabnikov interneta so omejeni, a glede na mladost prebivalstva lahko sklepamo, da so mladi motor povpraševanja po družbenih omrežjih in digitalnih storitvah. (Na primer: okoli 5 milijonov uporabnikov družbenih omrežij v 2024 – okoli 13% prebivalstva –, uporaba pa je značilna predvsem za mlajše odrasle datareportal.com datareportal.com.) Ker ta digitalno pismena mlada generacija prihaja v ospredje, se bo tudi pritisk za izboljšanje dostopa do interneta le še povečeval.

Povzemimo: internetna penetracija v Angoli – okoli 40–45% v letih 2024/25 – jo uvršča v srednji razred afriških držav, precej pod državami kot sta Maroko ali Južna Afrika, a rahlo nad pod-saharskim povprečjem techafricanews.com statista.com. Večina povezanih je iz mesta, izobraženih ter dostopa predvsem prek mobilnih naprav. Ključni izziv ostaja širitev uporabe na drugo polovico prebivalstva, predvsem na podeželske skupnosti.

Mobilna in fiksna internetna infrastruktura

Mobilna omrežja so temelj internetne infrastrukture v Angoli, kot po večini Afrike. V Angoli delujejo trije mobilni operaterji (MNO): Unitel, Movicel in Africell. Unitel – ustanovljen 2001 – je vodilni na trgu in je zgodovinsko imel skoraj monopol nad mobilnim internetom. Movicel, sprva državno podjetje, je postal drugi operater, Africell pa se je kot tekmec pridružil šele leta 2022, kar je prekinilo dolgoletni duopol. Leta 2023 sta Unitel in Africell skupaj obvladovala mobilni internetni trg s približno 65,7% in 27,8% tržnega deleža mobilnih širokopasovnih naročnin freedomhouse.org. Movicel ima preostali del (okoli 6–7%). Prihod Africella (panafrški operater) je pomenil prelomnico – Africell je leta 2020 pridobil splošno telekomunikacijsko dovoljenje in aprila 2022 začel s storitvami, hitro pridobiva naročnike in cilja na nacionalno pokritost do 2025 budde.com.au budde.com.au. Rast konkurence prinaša nadgradnje omrežij in pritisk na cene, čeprav je Unitel še vedno tisti z najširšo pokritostjo.

Mobilna tehnologija in pokritost: Mobilna omrežja v Angoli trenutno uporabljajo kombinacijo 2G, 3G, 4G LTE, s prvimi poskusi 5G v omejenih območjih. Pokritost s tretjo generacijo (3G) je skoraj univerzalna – približno 90–92% prebivalstva ima signal 3G freedomhouse.org. Ta obsežna 3G infrastruktura (gradnja od sredine 2000-ih) pomeni, da so osnovni mobilni internet in glas/SMS storitve dosegljive v večini krajev in ob glavnih prometnicah. 4G LTE pa se širi bistveno počasneje. Unitel in Movicel sta sicer že leta 2012 v urbanih središčih lansirala 4G samenacouncil.org, a napredka dolgo ni bilo. Leta 2022 je imelo 4G pokritost le okoli 44% prebivalstva freedomhouse.org. Leta 2023 je 4G pokrito okoli 34% prebivalstva, vlada pa je pričakovala rast do 48% do konca 2023 in ambiciozno 85% do 2027 samenacouncil.org. V praksi je 4G na voljo predvsem v Luandi in največjih mestih, medtem ko so na avtocestah in v manjših mestih nadgradnje postopne. Vrzel v pokritosti in zmogljivostih je povzročila pritožbe uporabnikov zaradi zasičenosti omrežij in nestabilnosti pri 3G/4G samenacouncil.org.

Medtem pa je 5G prisoten v pilotski obliki. Unitel je decembra 2022 v osrednji Luandi zagnal prvo komercialno 5G storitev freedomhouse.org. V uvodni fazi je bil 5G dosegljiv le v določenih predelih prestolnice, ponujal hitrosti od 10 do 200 Mbps in premium pakete (15.000 do 125.000 kwanza za mesec, oz. 30–245 USD) freedomhouse.org. Do leta 2023 je enaka pokritost stekla še v dveh provincah freedomhouse.org. Regulator (INACOM) je vsem trem operaterjem dodelil 5G spekter v srednjem pasu (3,3–3,7 GHz) in vsi so začeli z majhnim obsegom postavljati 5G omrežja budde.com.au budde.com.au, a konec 2024 je bila pokritost z 5G še vedno pričakovana le okrog 2% prebivalstva (predvsem urbana poslovna območja) samenacouncil.org. Širše uvajanje 5G je odvisno od investicij operaterjev in povpraševanja uporabnikov. Vlada v razvojnih načrtih cilja na približno 21% pokritost s 5G do leta 2027 globalvalidity.com – ambiciozen cilj, ki zahteva znatne naložbe.

Vsi operaterji na podeželju močno stavijo na 2G/3G, kjer je 3G osnovna rešitev v odsotnosti 4G. Unitel in Movicel sta bila kritizirana, ker sta dolgo vztrajala pri zastarelih GSM/EDGE in 3G omrežjih ter bila “počasna pri razvoju LTE storitev”, dokler se ni povečala konkurenca budde.com.au. S prihodom Africella in vladnim pritiskom se posodobitve zdaj pospešujejo. Zlasti je vlada leta 2023 pozvala Unitel k odpravi “stalnih okvar omrežja”, saj so se uporabniki soočali z padci v klicih in počasnimi podatki zaradi preobremenjenosti; Unitel je priznal potrebo po dodatnih investicijah in izpostavil težave pri nabavi opreme zaradi pomanjkanja tujih valut samenacouncil.org freedomhouse.org. To kaže, da kakovost infrastrukture skrbi uporabnike tudi na pokritih območjih – pokritost namreč ne pomeni vedno tudi zanesljivosti.

Pozitivno je, da Angola vlaga v hrbtno infrastrukturo (backbone) za podporo mobilnim omrežjem. Pomemben projekt je Unitel North Submarine Cable, odprt februarja 2023, ki povezuje eksklav Cabinda (ločeno od preostanka Angole z DR Kongo) z osrednjim omrežjem prek podmorskega optičnega kabla freedomhouse.org freedomhouse.org. Ta kabel omogoča hitro povezavo za provinci Cabinda in Zaire, kar odpravlja odvisnost od dragih satelitskih ali čezmejnih povezav ter izboljšuje storitve tudi v tistih regijah. Poleg tega ministrstvo za telekomunikacije spodbuja souporabo omrežij in nacionalno gostovanje (pobuda »Ilumina Angola«), kar omogoča souporabo stolpov na podeželju ter tako znižuje stroške globalvalidity.com globalvalidity.com.

Fiksna in širokopasovna infrastruktura: Fiksna internetna infrastruktura Angole izven mobilne je dokaj nerazvita in omejena na nekaj mest. Državno podjetje Angola Telecom je bilo monopolni ponudnik fiksne telefonije do liberalizacije trga v 2000-ih en.wikipedia.org. Danes ima vlogo večjega dobavitelja in ponudnika internetnih storitev, a se sooča s finančnimi in operativnimi težavami. Obvladuje okoli 12.000 km nacionalnega optičnega hrbteničnega (backbone) omrežja (od skupno ~22.000 km optike v državi) freedomhouse.org, ki povezuje glavna mestna središča med seboj in s sosednjimi državami. Vzdrževanje in sodobnost omrežja pa sta pomanjkljiva; Angola Telecom je skoraj propadla zaradi dolgov, dokler jo ni vlada leta 2023 začela prestrukturirati namesto privatizacije freedomhouse.org freedomhouse.org. Upravljanje informacijskega omrežja je bilo v 15-letni koncesiji preneseno na zasebni konzorcij (pod vodstvom Gemcorpa) freedomhouse.org, vlada pa je odpovedala načrte o popolni privatizaciji in zdaj prenavlja vodenje podjetja z namenom revitalizacije freedomhouse.org.

Na fiksnem širokopasovnem trgu deluje več zasebnih ponudnikov in podružnic, ki ciljajo na podjetja in zahtevnejše rezidenčne uporabnike v Luandi. Med njimi so MSTelcom (v lasti Sonangola, za naftni sektor), Multitel (podjetje v lasti Angola Telecoma), TV Cabo Angola (kabelski ponudnik, v so-lastništvu Angola Telecoma in zasebnikov), ITA (Internet Technologies Angola), Net One (MSTelcomova blagovna znamka) idr. en.wikipedia.org. Opcije segajo od optike do hiš v izbranih četrtih, do WiMAX/žičnega širokopasovnega dostopa in kabelskega interneta. Kljub tej raznovrstnosti je številka širokopasovnih naročnikov zelo nizka – leta 2022 je INACOM poročal o približno 740.000 fiksnih internetnih naročninah v državi freedomhouse.org, kar predstavlja okoli 2% prebivalstva. (Za primerjavo: mobilnih naročnin interneta je bilo v tistem času več kot 9 milijonov freedomhouse.org.) Večina fiksnih priključkov je v prestolnici; izven Luande in še kakšnega mesta je širokopasovni dostop skoraj nemogoč.

Angola pa je dobro mednarodno povezana prek podmorskih kablov in je izkoristila svojo atlantsko obalo za razvoj v regijski povezovalni center. Ključni optični kabli, ki pristajajo v Angoli, so: West Africa Cable System (WACS), ki ga soupravlja Angola Cables (konzorcij angolskih telekomov); kabel SAT-3/WASC (deloma upravlja Angola Telecom); novejši Africa Coast to Europe (ACE) ter prelomni South Atlantic Cable System (SACS), ki je leta 2018 kot prvi povezal Afriko (Angolo) neposredno z Južno Ameriko (Brazilijo) freedomhouse.org. Vlada in Angola Cables sta leta 2023 sprejeli tudi prihod kabla 2Africa – velik konzorcijski sistem, ki kroži okoli Afrike; to je končalo dosedanji monopol Angola Telecoma nad mednarodno pasovno širino freedomhouse.org freedomhouse.org. Kombinacija podmorskih kablov in kopenskih povezav s Namibijo, DRK in Zambijo državipe daje izjemne mednarodne zmogljivosti. (Angola Cables tudi upravlja ANGONIX Internet Exchange Point v Luandi, ki je ena največjih izmenjevalnic prometa v Afriki freedomhouse.org.)

Za še boljšo regionalno povezljivost je bil leta 2023 končan nov kopenski optični kabel od Luande do Johannesburga v partnerstvu Angola Telecoma in Liquid Dataport (Del skupine Liquid Intelligent Technologies). Ta 1.980 km dolg kabel povezuje Angolo z DR Kongo, Zambijo, Zimbabvejem in Južno Afriko, s čimer se Angola vključuje v 110.000 km dolgo pan-afriško omrežje Liquida liquid.tech liquid.tech. Nova povezava prinaša večje zmogljivosti in večjo odpornost za povezljivost med Angolo in širšo južnoafriško (COMESA) regijo liquid.tech liquid.tech. Telekomunikacijski minister Mário Oliveira je pohvalil taka javno-zasebna partnerstva in izpostavil, da je Angola v 25 letih veliko vlagala v kopensko, podmorsko in tudi satelitsko povezljivost in to prepoznava kot ključno za modernizacijo gospodarstva liquid.tech.

Povzetek: internetna infrastruktura Angole je mešanica prednosti in slabosti. Mobilna omrežja pokrivajo večino prebivalcev, toda hitri 4G/5G je še vedno omejen na mesta. Hrbtna optika in mednarodne povezave so relativno močne (zaradi podmorskih kablov in strateških vlaganj), a “zadnja milja” za povprečnega državljana poteka skoraj izključno po mobilnem omrežju, saj fiksni širokopasovni dostop za večino ostaja nedostopen ali predrag. Slednji odseki poročila bodo prikazali, kako se to odraža v ceni, kakovosti in izkušnji uporabnikov.

Dostopnost (affordability), dosegljivost in hitrosti interneta

Kljub izboljšavam v infrastrukturi je internet v Angoli za številne predrag, hitrosti pa so zmerne po svetovnih merilih. Visoki stroški ter omejena kupna moč sta ključni oviri, predvsem na podeželju in pri revnejših gospodinjstvih.

Cene interneta: Po regionalnih standardih so cene v Angoli med višjimi. Leta 2023 je bil povprečni mesečni strošek fiksne širokopasovne povezave približno 78,50 USD – kar je najvišje v južni Afriki freedomhouse.org. (To je povprečje za osnovni paket, po mednarodni primerjavi cen.) Leta 2024 naj bi bila povprečna cena padla na okoli 47,50 USD mesečno freedomhouse.org, kar je kljub vsemu drago za državo, kjer je BDP na prebivalca okoli 3.000 USD. Mobilni podatki so nekoliko bolj dosegljivi, vendar niso poceni: povprečna cena 1 GB mobilnih podatkov je bila 2,33 USD aprila 2022 freedomhouse.org, avgusta 2023 pa je padla na približno 1,01 USD na GB freedomhouse.org. Čeprav en ali dva dolarja morda zveni poceni, pa ob lokalnih dohodkih to ni – samo okoli 4% Angolcev si lahko privošči 1GB podatkov mesečno (po merilu, da 1GB ne sme presegati 2% mesečnega dohodka), v primerjavi z 23% na afriški ravni freedomhouse.org. Za veliko večino torej tudi osnovni paket pomeni hud finančni naboj. Zveza za cenovno dostopen internet (Alliance for Affordable Internet) in ZN priporočata, da naj 1GB stane manj kot 2% povprečnega dohodka; Angola je še daleč od te meje. Podeželski in revnejši uporabniki morajo pogosto “obrokovati” podatke ali se zanašati na javne Wi-Fi točke, če so sploh na voljo.

Vlada in zasebni sektor sta uvedla nekatere ukrepe za izboljšanje dostopnosti: brezplačne javne Wi-Fi točke (program “Angola Online”) so bile postavljene v nekaterih mestnih parkih, trgih in šolah freedomhouse.org freedomhouse.org. Povpraševanje bila veliko – kar kaže, da je potreba po povezljivosti prisotna, če je le brezplačna. Vendar pa električni izpadi, vandalizem in vzdrževalni problemi pogosto zmotijo te pobude freedomhouse.org freedomhouse.org. Nekateri mobilni operaterji ponujajo socialne pakete ali paketno/javno brezplačen dostop do določenih izobraževalnih ali vladnih strani. A za resnično odmaknjene skupnosti mobilen signal ali Wi-Fi sploh ne obstaja in tu vstopajo satelitske rešitve (o katerih pozneje).

Hitrosti in kakovost interneta: Po zmogljivosti so hitrosti v Angoli v rahlem vzponu, a še naprej izostajajo. Na začetku 2024 je povprečna hitrost prenosa mobilnih podatkov znašala okoli 13,99 Mbps datareportal.com, nato pa do začetka istega leta celo nekoliko padla na okrog 12,7 Mbps freedomhouse.org. Nalagalne hitrosti so na mobilnem omrežju okrog 8–9 Mbps freedomhouse.org. Povprečna hitrost fiksnega širokopasovnega dostopa je bila malo boljša – okrog 19,6 Mbps januarja 2024 datareportal.com, narasla pa na približno 23,2 Mbps v januarju 2025 datareportal.com. Te hitrosti zadostujejo za osnovno brskanje in pretakanje, a so bistveno pod svetovnim povprečjem (mobila je tu pod polovico svetovnega povprečja, fiksna pa celo pod 1/10 freedomhouse.org). Relativno nizke hitrosti odražajo prevlado starejših 3G omrežij in zasičenost 4G celic, poleg nizkega deleža optike do doma (kjer bi bile zmogljivosti veliko večje). Je pa treba omeniti, da so se fiksne hitrosti v letu dni izboljšale za +18% datareportal.com, najverjetneje zaradi novih optičnih povezav v mestih. Povprečne mobilne hitrosti pa so v letu 2023 padle za približno 28% datareportal.com – morda zaradi večje obremenitve omrežij ali tehničnih problemov; kakovost torej niha.

Uporabniki v Luandi imajo na splošno najvišje hitrosti (leta 2023, na primer, povprečna mobilna hitrost prenosa v Luandi je bila 22,4 Mbps freedomhouse.org). Na podeželju pa so uporabniki pogosto soočeni z veliko nižjimi hitrostmi in pogostimi izpadi omrežij. Podeželska povezljivost je ovirana s slabo infrastrukturo na več nivojih: manj stolpov (in še ti zgolj 2G/3G), nezanesljiva elektrika za napajanje baznih postaj in uporabniških naprav in dolge mikrovlnovne povezave z nestabilno zmogljivostjo. Freedom House je poročal, da ima podeželje “pogoste prekinitve in zelo počasno povezavo”, medtem ko imajo mesta vsaj bolj stabilno električno energijo in gostoto baznih postaj freedomhouse.org. Urban-ruralna vrzel je očitna tudi po podatku, da je imelo leta 2018 le 7,3% podeželskih gospodinjstev elektriko proti 75% v mestih freedomhouse.org – brez elektrike ni povezljivosti, kar kaže, da je osnovna infrastruktura pogoj za širitev interneta.

Cena v primerjavi s kakovostjo: Zaradi visokih cen se mnogi Angolci odločijo za cenejše pakete, ki pa imajo omejitve. Cenejši paketi (Movicel, NetOne) imajo zelo omejene količine podatkov ali nižjo prioritetno storitev, zato uporabniki dosegajo “slabše hitrosti in splošno nižjo kakovost storitve” freedomhouse.org. To ustvarja digitalni razkorak tudi med tistimi, ki so že povezani – le manjšina si lahko privošči neomejene in hitre pakete ali 5G, večina pa vztraja pri počasnih, omejenih vezavah. Vlada upa, da bo konkurenca prinesla nižje cene: prihod Africella je že prinesel promocijske popuste in bolj ugodne pakete v nekaterih primerih. Pričakuje se tudi, da bo nova infrastruktura (kot je podmorski kabel 2Africa in satelit Angosat-2) povečala ponudbo pasovne širine in “ponudila bolj konkurenčne cene storitev” freedomhouse.org v prihodnjih letih, kot sledi v naslednjem delu.

Povzetek: v Angoli dostopnost ni le vprašanje geografske pokritosti, ampak predvsem ekonomske dostopnosti. Kombinacija višjih cen, ne vedno dobre kakovosti in relativno počasnih hitrosti pomeni, da tudi kjer je internet “na voljo”, ni vedno uporaben ali dostopen vsem. Napori za izboljšanje dostopnosti (prek politike ali tehnoloških inovacij) so zato ključni za to, da navadni Angolci resnično izkoristijo prednosti postavljene infrastrukture.

Vladna politika in vlaganja v širitev dostopa

Angolska vlada ima osrednjo vlogo v telekomunikacijskem sektorju – kot oblikovalec politik, regulator, investitor in včasih tudi lastnik podjetij. Zadnja leta vlada izvaja dvosmerno strategijo: infrastrukturna vlaganja in reformo trga. Cilj je razširiti pokritost na premalo oskrbovana območja, hkrati pa povečati konkurenčnost in učinkovitost nekoč izrazito državne dejavnosti.

Nacionalna digitalna strategija: V okviru razvojnega načrta za obdobje 2023–2027 je Angola sprožila ambiciozno strategijo za digitalno vključevanje. Na forumu za telekomunikacije 2025 so bili predstavljeni glavni državni programi globalvalidity.com:

• Conecta Angola – širitev telekom infrastrukture in javnih dostopnih točk zlasti na oddaljenih območjih.
• Angola Online – večanje povezljivosti za šole, urade in javne prostore preko brezplačnih Wi-Fi točk.
• Ilumina Angola – spodbujanje skupne infrastrukture in nacionalnih pogodb za gostovanje, ki krepijo mobilno pokritost in konkurenčnost (operaterji lahko uporabljajo stolpe konkurence v zapostavljenih območjih).
• Ngola Digital – izboljšave v digitalnih javnih storitvah (e-uprava).
• Broadband Network – gradnja nacionalnega širokopasovnega optičnega omrežja po vseh provincah.
• Digital.AO – razvoj digitalnih vladnih platform in storitev (vladni oblak).
• Nacionalni vesoljski program – uporaba satelitskih komunikacij (npr. Angosat) za dosego območij brez zemeljskih omrežij. globalvalidity.com globalvalidity.com

Vlada naj bi za te pobude namenila 50 milijard kwanza globalvalidity.com. Konkretni cilji za leto 2027 so: doseči več kot 90% pokritost s 3G, znatno povečati pokritost s 4G in 5G (en uradni načrt predvideva le 32% za 4G in 21% za 5G globalvalidity.com; drug vir navaja kar 85% pokritost s 4G samenacouncil.org). Ne glede na to so usmeritve jasne – omrežje razširiti do podeželskih skupnosti in ga posodobiti z novejšimi tehnologijami. Nacionalni širokopasovni projekt pomeni skoraj 2000 km novih optičnih kablov za povezavo oddaljenih regij globalvalidity.com. Vlada razvija tudi lasten »vladni oblak«, ki je odvisen od povezljivosti vseh občin preko optike.

Državna vlaganja in tuja partnerstva: Vlada je aktivno iskala financiranje in partnerje za infrastrukturo. Januarja 2023 je podpisala pogodbo s kitajskim podjetjem Sinohydro s podporo Exim Bank of China za izgradnjo nacionalnega hrbteničnega optičnega omrežja freedomhouse.org. Dodatno posojilo v višini 248 milijonov USD je bilo sklenjeno konec 2023 za nakup opreme freedomhouse.org. Cilj je poceniti in pohitriti internet tudi v oddaljenih regijah, saj hrbtenična omrežja zmanjšujejo odvisnost od dražjih satelitskih in tujih povezav freedomhouse.org. Omenjeno je že tudi partnerstvo z Liquid Intelligent Technologies za čezmejno optiko. Minister odprto poudarja nove zakone, ki spodbujajo javno-zasebna partnerstva, z namenom “usmeriti nacionalni razvoj v informacijsko tehnologijo” liquid.tech.

Liberalizacija trga in privatizacija: Angolski telekom sektor je skozi zgodovino zaznamovala prevlada državnih ali politično vplivnih podjetij. V zadnjih letih je država odpirala trg in zmanjševala neposredno vlogo države. Ključna poteza je bila izdaja licenc za Africell (prvi tuji mobilni operater) in napoved privatizacije deležev v obstoječih podjetjih. Leta 2019 je bil zagnan program privatizacije, kjer je bilo napovedano prodajo deležev v podjetjih kot so Multitel, Net One, Unitel, TV Cabo Angola in MSTelcom freedomhouse.org. Napredek je mešan:

• Unitel, vodilni mobilni operater, je imel lastništvo razpršeno med državo in pomembnimi predstavniki nekdanje oblasti. Leta 2022 je država zaplenila 25% delež Unitela prijatelju nekdanjega predsednika in še 25% Isabel dos Santos zaradi sodnih postopkov freedomhouse.org, deleži pa so prešli v last države. Vlada namerava reprivatizirati Unitel prek javne ponudbe delnic (IPO) freedomhouse.org. Priprave na IPO so bile v teku v začetku 2024 freedomhouse.org. Če uspe, bo Unitel iz državnega podjetja postal javno delniško podjetje z večjim vlagateljskim zanimanjem.
• Angola Telecom je bila prav tako v načrtu za delno privatizacijo, a je vlada namesto tega leta 2023 podjetje začela prestrukturirati freedomhouse.org in odpustila celoten nadzorni odbor freedomhouse.org. Država ohranja Angola Telecom kot strateški infrastrukturni steber, predvsem zaradi hrbteničnega omrežja in podmorskih kablov.
• Ostali ISP-ji: Multitel (podjetje pod okriljem Angola Telecoma) naj bi bil v IPO v 2023 freedomhouse.org, prav tako TV Cabo (glavni kabelski ponudnik) v višini 49% deleža freedomhouse.org. Do avgusta 2023 naj bi delne prodaje v Multitelu, Angola Telecomu in TV Cabu potekle do konca 2023 freedomhouse.org, MSTelcom pa v 2024 freedomhouse.org. Ni jasno, ali so bile vse prodaje izvedene, namen pa je pritegniti zasebni kapital in dvigniti kakovost širokopasovnega sektorja. Sonangol (državno naftno podjetje) je lastnik več ponudnikov interneta (MSTelcom, Nexus, ACS) in 50% Unitela freedomhouse.org; država postopoma zmanjšuje lastništvo, da bi vzpodbudila tržno konkurenčnost.

Povzetek: vladna politika išče ravnotežje med vlaganjem v javno infrastrukturo in liberalizacijo za pritegnitev zasebne učinkovitosti. Regulator INACOM je aktiven s posodabljanjem pravilnikov – dodeljevanje spektra za 5G, regulacijo kakovosti storitev, spodbujanjem pokritosti. Nova je tudi predlagana zakonodaja o nacionalni varnosti (2024), ki bi oblastem omogočala prekinitev telekomunikacij v “izjemnih okoliščinah” freedomhouse.org. Kritiki svarijo, da se lahko zlorabi za politične namene. Angoli doslej ni bilo politično motiviranih izklopov interneta, spletna cenzura je omejena, internet pa Freedom House ocenjuje kot “delno svobodnega”. Upanje je, da se bo s krepitvijo zasebnega sektorja in neodvisnosti regulacije ohranila odprtost in napredek, hkrati s širitvijo infrastrukture.

Državne pobude v praksi: Otipljiv rezultat politike je projekt Conecta Angola. Leta 2023 ga je zagnalo Ministrstvo za telekomunikacije (MINTTICS) in zagotavlja brezplačne internetne točke prek satelita v skupnostih brez povezljivosti. Predsednik je konec 2024 poudaril, da 366.000 ljudi na oddaljenih območjih (v 14 provincah) zdaj uporablja telefonijo in internet prek Conecta Angola spaceinafrica.com spaceinafrica.com. Projekt sodeluje z lokalnimi mikro ponudniki interneta in uporablja satelit Angosat-2 kot primer, kako vladni projekti neposredno zmanjšujejo digitalno vrzel na “traviščni” ravni. Tudi brezplačni Wi-Fi program Angola Online je omogočil povezave v javnih prostorih, kar zelo koristi učencem in mladim, ki si podatkov drugače ne morejo privoščiti. Skupno s širšimi gospodarskimi reformami kaže, da država vidi digitalni dostop kot gonilo razvoja (za e-učenje, e-zdravstvo, e-poslovanje, učinkovitejše upravljanje).

Sklepno: Angolska vlada je digitalno vključevanje postavila visoko na razvojni dnevni red, zagotovila sredstva in politično podporo za širitev omrežij. Z vstopom novih igralcev in vlaganjem v tehnologije (optika, satelit) želi država poskrbeti, da bo nekoč tudi najbolj odmaknjena vas dobila povezavo. Uspeh bo odvisen od izvajanja, stalnih vlaganj in predvsem od tega, ali bodo storitve resnično cenovno dostopne za ljudi.

Ključni izzivi: geografske, gospodarske in regulativne ovire

Kljub napredku so izzivi Angole pri doseganju univerzalnega, ugodnega dostopa do interneta zelo zahtevni in večplastni:

• Geografske in demografske razlike: Angola je ogromna država (1,25 milijona km², to je skoraj kot Teksas ali skupaj Francija in Španija). Prebivalstvo je v nekaj obmorskih in planinskih urbanih središčih gosto, a v notranjosti redko. Oddaljenost in slaba infrastruktura (ceste, do nedavnega tudi minska polja) pomenijo, da so posegi dragi in tržno nezanimivi. Izid je tipičen digitalni razkorak: urbani centri imajo več infrastrukture in redundance, na podeželju pa je mnoga naselja še brez osnovnega signala ali elektrike. Premostitev tega zahteva državne investicije ali inovativne rešitve (satelit), saj trg sam tam ne bo hitro zagotovil povezave.
• Gospodarske ovire in dostopnost: Revščina je velik izziv. Skoraj polovica Angolcev živi pod pragom revščine. Tudi če ima vas signal, si mnogi ne morejo privoščiti pametnega telefona ali podatkovnega paketa. Dostopnost je vezana na širše ekonomske razmere – čeprav angolsko gospodarstvo temeljina na nafti, ga že vrsto let spremljata inflacija in brezposelnost. Oslabljena lokalna valuta (kwanza) podraži telekom opremo. Pomanjkanje tuje valute je Unitel izpostavil kot oviro pri nabavi opreme leta 2023 freedomhouse.org. Za uporabnike je pogosto tudi osnovna pametna naprava cenovni zalogaj. Zelo pomembno bo, da bo vlada spodbujala pocenitev storitev (preko konkurence, olajšav, subvencij za telefone). Če se kupna moč ne izboljša ali cene ne znižajo, bo povezljivost ostala razkošje.
• Infrastruktura in elektrika: Poleg same telekom infrastrukture močno omejuje razvoj nezanesljiva in nerazširjena električna energija (<10% podeželja ima elektriko freedomhouse.org). Pogosti izpadi v Luandi silijo telekomunikacijske objekte v uporabo generatorjev. Podeželske postaje morajo imeti sončne panele ali generatorje. Zanka v hrbteničnem omrežju je pogosto šibka: avgusta 2023 so tokovi v Kongovskem kanjonu hkrati prekinili vse tri podmorske kable, ki Angolo povezujejo severno freedomhouse.org in kakovost interneta je bila več tednov močno okrnjena freedomhouse.org. Promet je bil preusmerjen prek SACS-a na Brazilijo, a primer kaže, kako krhka je povezljivost. Vlada gradi redundantno infrastrukturo, vendar bo trajalo, da bo vsa država dobila več poti in večjo odpornost.
• Regulativni in institucionalni izzivi: Angola je v reformnem procesu, a ostanki starega sistema še obstajajo. Delež državne lasti v telekomih (npr. Sonangol, Angola Telecom) freedomhouse.org lahko prinaša konflikte interesov. Zgodovinsko gledano bližina politike in telekom industrije včasih ni bila v korist potrošniku. Prav tako so prisotne birokratske ovire (pridobivanje dovoljenj, uvoz opreme). V zadnjih letih je sicer lažje poslovati, vendar še vedno obstaja tveganje, ko se politiki prepletajo s poslom. Pomemben je dvig digitalne pismenosti; starejši in ruralni prebivalci pogosto nimajo znanja o koristih interneta, kar zahteva javno izobraževanje in več lokalne vsebine.
• Gospodarska odvisnost in zunanji šoki: Angola je odvisna od nafte. Nihanja v cenah neposredno vplivajo na državne finance in stabilnost valute ter s tem na investicije v telekomunikacije. V krizah, kot je bila pandemija covid-19, je šibka pokritost zunaj mest pomenila dodaten razkorak za učence in delavce na oddaljenih območjih. To izpostavlja nujnost digitalizacije tudi kot orodje za večjo odpornost.

Povzetek: izzivi Angole so fizični (razdalje, teren), ekonomski (stroški, revščina) in institucionalni (reforme in sposobnost trga). Vlada jih prepoznava in jih naslavlja, toda napredek bo postopen. Najtežje dostopna območja bodo povezala le alternativne pristope, kot je satelit.

Satelitski internet: povezovanje oddaljenih in zapostavljenih regij

Za dosego najodročnejših področij je satelitski internet postal ključen sestavni del strategije povezljivosti Angole. Medtem ko optika in bazne postaje počasi prodirajo iz mest, lahko sateliti takoj dosežejo vsako skupnost v državi. Angola vlaga v lasten satelitski program in se odpira globalnim satelitskim ponudnikom.

Angosat-2 – Angolski komunikacijski satelit: Oktobra 2022 je Angola izstrelila Angosat-2, geostacionarni komunikacijski satelit en.wikipedia.org. Satelit je bil zgrajen v sodelovanju z Rusijo kot zamenjava za neuspele Angosat-1 in nosi transponderje v C-, Ku- in Ka-pasu za telekomunikacije en.wikipedia.org en.wikipedia.org. Angosat-2 je postal operativen leta 2023 in je takoj začel podpirati povezljivost v oddaljenih provincah. Do začetka 2023 je bil uporabljen za brezplačno povezavo javnih ustanov v vsaj 7 provincah (Uíge, Cuando Cubango, Huíla, Cabinda, Moxico, Lunda Sul, deli Luande) spaceinafrica.com. Šole, bolnišnice in upravni uradi tam so prvič povezani v splet, kar je pomemben korak za cilj zmanjšanja digitalnega razkoraka, zlasti v odročnih skupnostih spaceinafrica.com. Tehnološki inštitut v ruralni provinci Moxico je denimo možno izvajati e-učenje.

Konec 2023 je vlada poročala, da Angosat-2 povezuje več kot 150 odročnih lokacij po državi satelliteprome.com. Satelit uporablja Ka-band “spot beams” (ozko usmerjeni žarki), kar omogoča višjo prepustnost kot starejši široki žarki satelliteprome.com. Eden prvih izzivov je bil, ker Angola še ni imela kopenske postaje za Ka-band, a so to izvedli v Luandi satelliteprome.com satelliteprome.com, tako da zdaj Angosat-2 služi tako javnim pobudam kot komercialnim storitvam.

Conecta Angola in satelitski ponudniki: Projekt Conecta Angola je dejansko uvajanje satelitskih (VSAT) dostopnih točk s pomočjo Angosat-2. V vsaki od 18 provinc naj bi postavili vsaj po dve taki točki, predvsem na podeželju telecompaper.com. Te točke sestavljata satelitska antena in Wi-Fi, ki sta prostorsko vezana na šolo, kliniko ali središče vasi. Oktobra 2024 je bilo že 366.000 ljudi povezanih preko Conecta Angola spaceinafrica.com. Predsednik Lourenço poudarja vlogo te pobude, ki s pomočjo satelita “skrbi, da nobena regija ne ostane brez povezave” spaceinafrica.com. Model vključuje tudi male zasebne podjetnike, ki lahko v vasi upravljajo satelitsko dostopno točko in tako spodbujajo povezljivost “od spodaj navzgor” spaceinafrica.com.

Z vidika gospodarstva je Angosat-2 od leta 2023 odprt komercialnim ponudnikom. Vlada je februarja 2023 napovedala “komercializacijo” satelita, kar omogoča, da mobilni operaterji ali ISP-ji zakupijo pasovno širino freedomhouse.org. Mobilni operaterji lahko s pomočjo satelita prinesejo signal v oddaljena območja, kjer ni optike ali radijskih (mikrovalovnih) povezav. MPO MSTelcom (podjetje Sonangola) je bil med prvimi uporabniki – v sodelovanju s ST Engineering iDirect so omogočili Ku-band pokritost in ponudili VSAT-satelitski internet za podjetja satelliteprome.com satelliteprome.com in s tem tlakovali pot do satelitske povezave za manjše operaterje satelliteprome.com satelliteprome.com.

Prednost je, da je kapaciteto Angosat-2 mogoče zakupiti v lokalni valuti (kwanza) satelliteprome.com, kar zmanjšuje odvisnost od tečajnih tveganj in omogoča dostopnejše cene za uporabnike. Prej (pred Angosat-2) so Angolci uporabljali satelite tujih operaterjev in zmogljivosti so bile predrage, saj so bile vezane na tuje valute. Nacionalni satelit pomeni znižanje stroškov in uradniki pričakujejo, da bo “enak dostop za vse Angolce” postal realnost spaceinafrica.com. Angosat-2 pokriva celotno državo (in še okoliške regije), kar pomeni, da z jedro opreme lahko povežeš tudi najbolj odmaknjeno naselje.

Starlink in ostale LEO konstelacije: Poleg lastnega satelita Angola išče sodelovanje z globalnimi ponudniki v nizki orbiti (LEO). SpaceX Starlink; ki omogoča hiter internet s konstelacijo nizko letečih satelitov, se hitro širi po Afriki; v začetku 2025 je bil že v okoli 20 afriških državah, do konca leta pa naj bi začel še marsikje mybroadband.co.za mybroadband.co.za. V Angoli naj bi Starlink začel delovati v letu 2025, če bo dobil dovoljenje regulatorja mybroadband.co.za. SpaceX je ustanovil hčerinsko podjetje (“Starlink Angola”) in čaka na licenco INACOM reddit.com. A so se dovoljenja v 2024 nekoliko zavlekla – morda tudi zato, da zaščitijo domačo ponudbo prek Angosat-2 ali zagotovijo regulatorno kontrolo facebook.com menosfios.com. Je pa zelo verjetno, da bo Starlink sčasoma odobren, saj bi Angola težko ostala zunaj nove tehnologije. Ko bo Starlink vklopljen, bodo uporabniki po vsej državi (zlasti na podeželju) pridobili hitrosti nad 100 Mbps le z jedrom Starlink kit opreme. Cena je še vedno razmeroma visoka (oprema in mesečna naročnina presegata zmožnost povprečnega gospodinjstva brez subvencij), a za podjetja, šole, zdravstvene postaje ali vaško središče bi bil to ogromen napredek. Omenimo še, da so države v sosedstvu (Mozambik, Zambija, Zimbabve) že lansirale Starlink 2023-2024 mybroadband.co.za mybroadband.co.za in celo v vojni prizadete Somalija, DRC, prepoznavajo satelit kot edino možnost za povezljivost mybroadband.co.za mybroadband.co.za.

Poleg Starlinka so na voljo še druge satelitske rešitve: OneWeb (druga LEO konstelacija) sodeluje s pan-afriškimi operaterji in bi lahko v bližnji prihodnosti prišla v regijo. Viasat (zdaj tudi lastnik Inmarsata in novih satelitov Viasat-3) bi lahko nudil povezave ruralnim območjem. V srednji orbiti (MEO) pa SES O3b že nudi povezave afriškim operaterjem. Tudi stare rešitve so na voljo: YahClick (satelit UAE Yahsat) je že leta 2013 ponujal “cenovno dostopen” satelitski internet v sodelovanju z angolskim operaterjem appablog.wordpress.com appablog.wordpress.com. YahClick in podobne storitve (Eutelsat Konnect) služijo predvsem NVO-jom, podjetjem ali bogatejšim uporabnikom po ruralnih območjih. Z jedrom opreme (antena, modem) lahko povežeš lokacijo kjerkoli pod žarkom satelita appablog.wordpress.com appablog.wordpress.com. Zraven storitev Angosata-2 to pomeni, da ni območja v Angoli, ki ga ni moč povezati s spletom – če so voljo in sredstva.

Vloga satelita v prihodnosti Angole: Satelitski internet v Angoli igra “reševalno vlogo” za najbolj oddaljene regije in dopolnjuje zemeljska omrežja. Državna strategija vključuje satelit kot enega od stebrov, namesto da bi ga videla v konkurenci z optiko ali mobilnim omrežjem. Angosat-2 ni zgolj prestižni projekt; omogoča telemedicino v podeželskih ambulantah, e-učenje na vaseh in povezljivost za lokalne urade. Iskanje zasebno-javnih rešitev prinaša dodano vrednost – mobilni operater lahko uporabi satelit za hrbtenično povezavo nove 4G postaje, rudni ali kmetijski obrat nekje v notranjosti pa za delovanje nujno potrebuje zanesljiv internet.

Možne so tudi hibridne rešitve: podeželski oddajnik s povezavo prek Angosat ali Starlink nudi 4G signal vsem okoliškim vasem; ali skupni Wi-Fi, ki ga “napaja” zmogljiv satelit, kot že dela Conecta Angola. Ko se tehnologije razvijajo, bomo dobili še cenejše in manjše uporabniške antene.

Seveda ima satelit svoja omejitev: geostacionarni Angosat-2 ima latenco ~600 ms (ok za brskanje, tok, slabše za igre), LEO sistemi pa ~50 ms, a je oprema še vedno nekaj 100 USD. Kapaciteta je pri satelitu omejena in za zdaj še precej dražja od optike ali celičnega omrežja. Kljub temu je satelit trenutno najrealnejša možnost za povezavo zadnjih 20–30% prebivalstva Angole, kjer ni optike ali prenosnih postaj. Satelit omogoča osnovno povezavo tam, kjer druge rešitve niso upoštevane, in kot rezerva v izrednih razmerah (okvare, naravne nesreče).

Če povzamemo: Angolski pristop k satelitskemu internetu – z lastnim Angosat-2 in prihodnjimi ponudniki kot Starlink – je ključen del strategije za nacionalni dostop. Je pragmatičen: uporaba vseh tehnologij (optika, mikrovalovi, mobilno, satelit) omogoča povezanost celotnega ozemlja – od urbanih središč Luande do najbolj oddaljene vasi v notranjosti.

Priložnosti za prihodnji razvoj in vlaganje

Prihodnost omogoča več pomembnih priložnosti in trendov, ki bi lahko pospešili razvoj interneta v Angoli – od tehnoloških inovacij do zasebnih vlaganj in regionalnih povezav:

1. Zaključek obstoječih infrastrukturnih projektov: V bližnji prihodnosti bo ključno, da Angola dokonča velike naložbe: nacionalno optično omrežje (financirano s Kitajsko) bo povezalo večino občin, zmanjšalo cene za operaterje in omogočilo nižje ter hitrejše povezave. Enako velja za kabel 2Africa in novo kopensko pot prek Namibije/DRK. Angola bo tako imela robustno mednarodno in notranjo pasovno širino ter lahko ponudi privlačno okolje za investitorje v podatkovno-tehnološke storitve (npr. podatkovni centri, regionalne internetne izmenjevalnice). Notranja tranzitna točka bo Angoli prinesla prihodke in izboljšala storitev tudi domačim uporabnikom.

2. 5G in tehnološki preskoki: S širitvijo 5G lahko Angola “preskoči” določene faze razvoja. 5G lahko prebije v strateške sektorje (npr. naftna industrija, pristanišča, univerze), kjer so potrebne storitve IoT in visoke hitrosti. Prav tako je priložnost v FWA (fiksni brezžični dostop): namesto polaganja kablov bi lahko brezžični 5G/4G CPE-ji zagotavljali hitro “domačo” povezavo v predmestjih in manjših mestih. S tem bodo lahko konkurirali mobile-to-home operaterji (npr. Africell), kar bo pognalo tudi druge k razvoju ponudbe. Ponudniki opreme (Huawei, Ericsson, Nokia ipd.) bodo v Angoli verjetno odprli tudi razvojne centre, kar bi dvignilo znanje in kompetence.

3. Zasebni sektor in tuje investicije: Nadaljnja liberalizacija bo pritegnila vlagatelje. IPO-ji za Unitel, Multitel, TV Cabo ipd., če bodo izvedeni transparentno, bodo zagotovili svež kapital in prinesli nove tuje partnerje. Novi igralci (npr. Vodacom, MTN?) bi ob razpisu četrtega mobilnega operaterja odprli še večjo konkurenco. Koncept deljenja infrastrukture (najem stolpov, skupni bazni stolpi – Ilumina Angola) se že uspešno uporablja v drugih afriških državah globalvalidity.com.

Tudi digitalne storitve nudijo ogromno potenciala: s porastom spletnih uporabnikov narašča povpraševanje po lokalnih vsebinah, e-upravi, fintechu in e-poslovanju. Angola že ima nekaj startupov in storitev mobilnega denarja (Africell upravlja AfriMoney budde.com.au). Z rastjo spletne penetracije bodo možnosti vlagateljev v telemedicino, e-izobraževanje, digitalno bančništvo in ustvarjanje multimedijskih vsebin skokovito narasle. Poslovne priložnosti so tudi na področju varnosti, oblačnih rešitev in oddaljenih storitev. Država s tako mladim prebivalstvom ponuja potencial za digitalno ekonomijo kot pomembne zaposlovalke, če jo pravilno negujejo.

4. Regionalna integracija in primerjalni zgledi: Angola lahko sledi modelom sosedov. Ruanda je denimo učinkovito povezala podeželje z javnimi in zasebnimi partnerstvi ter posebnim skladom, Kenija pa je digitalne finance in startup ekosistem razvila v svetovni zgled. Nivo SADC (regionalno povezovanje, znotraj območja brez gostovanja) bi lahko zniževal stroške v prihodnje. Že zdaj imajo vzpostavljene optične povezave s sosedami; prihodnost je lahko tudi odprt trg za regionalne operaterje in integrirane storitve.

Za satelit velja, da bo s prihodom Starlink ipd. mogoče v sodelovanju z državo pokrivati tudi šolske in zdravstvene ustanove; SpaceX že v Afriki ponuja storitve državam po znižanih cenah za šole. Z združevanjem Angosata in LEO bi lahko vsako šolo v Angoli priklopili v nekaj letih, kar bi podprli tudi razvojni partnerji (Svetovna banka, UNICEF idr.).

5. Izboljšanje podpornega okolja (enabling environment): Zelo pomembno je vlaganje v mehko infrastrukturo – usposabljanje kadrov, pravno okolje. Več usposobljenih strokovnjakov za IKT bo privabilo podjetja in omogočilo nastavitev BPO (outsourcing) storitev, kot to počnejo Senegal, Gana idr. Večja neodvisnost regulatorja, varstvo potrošnika in robustna kibernetska varnost bodo postali ob množični digitalizaciji še pomembnejši.

Sklepno: Angola je na prelomnici, kjer lahko s pametnimi politikami, investicijami in inovacijami močno pospeši digitalni razvoj. Skladnost med državo in zasebnim sektorjem, nova infrastruktura in dodatek satelita pomenijo, da razmere postajajo mnogo boljše. Izzivi ostajajo, a trend je jasen in pozitiven. Za razvojne strokovnjake je to priložnost podpreti digitalne vključevalne programe (e-zdravje, e-šolanje, digitalna pismenost), za investitorje pa še nerazvit trg z desetinami milijonov bodočih uporabnikov – če bodo znali delovati v lokalnem okolju. Za raziskovalce pa predstavlja Angola študijo primera, kako država z izkušnjami vojne in z bogatimi naravnimi viri uporablja kombinacijo javnih investicij in trga za digitalni preboj.

Primerjalni okvir: Treba je povedati, da je veliko afriških držav v zadnjih letih s pravim sklopom ukrepov hitro napredovalo. V zadnjih petih letih je internetna uporaba v Afriki narasla z okoli 25% na 40% ecofinagency.com. Angola je v istem času skoraj podvojila penetracijo in to dinamiko lahko še pospeši. Kenija (~85% penetracija prek mobilnega širokopasovnega dostopa) ali Nigerija (100+ mio uporabnikov) dokazujeta, kako hitro se lahko zgodijo spremembe, ko se združijo mobilna povezljivost in cenovno dostopne storitve. Angola je z unikatnimi prednostmi (npr. SACS kabel v Brazilijo, kar jo dela prehod med kontinentoma) lahko regionalni digitalni “hub”, ne le trg potrošnikov.

Povzetek: stanje interneta v Angoli je postopen, a očiten napredek. Urbana središča so čedalje bolj povezana prek mobilne in optične infrastrukture, podeželje pa dobiva povezave prek inovativnih rešitev (satelit). Vizija države in podjetniške pobude se zlivajo v cilj odprave razkoraka. Če bo dinamika ostala, bo Angola kmalu država, kjer bo “od urbanih središč do satelitskih rešilnih črk” označevalo ne razpoko, ampak neprekinjeno povezavo čez vso državo – za gospodarsko diverzifikacijo, družbeni razvoj in digitalno vključujočo družbo.

Viri: Podatki v tem poročilu so bili zbrani iz številnih ažurnih in zanesljivih virov: DataReportal datareportal.com datareportal.com, Freedom House in World Bank freedomhouse.org freedomhouse.org, industrijske novice (TeleGeography, SAMENA ipd.) samenacouncil.org liquid.tech ter izjave oblasti menosfios.com spaceinafrica.com. Ti viri prinašajo najnovejšo statistiko in vpoglede o razmerah v letih 2024–2025, primerjave pa dopolnjujejo podatki ITU in drugih regionalnih analiz techafricanews.com. Vse reference so v besedilu.