Dostop do interneta v Azerbajdžanu: Od optike do zadnje meje

Zgodovinski pregled razvoja interneta v Azerbajdžanu

Azerbajdžan se je na globalni internet povezal razmeroma zgodaj v postsovjetski dobi – prva internetna povezava je bila vzpostavljena leta 1994, javni dostop pa je postal možen do leta 1996 az-netwatch.org. V poznih 90-ih in zgodnjih 2000-ih letih so bile internetne storitve sprva omejene in drage, prevladovali so dial-up priklopi in peščica s državo povezanih ponudnikov. Azerbajdžan pa je imel koristi od dediščine sovjetskih tehničnih inštitutov ter vladnega zavedanja o pomenu IKT, kar je spodbudilo razvoj en.wikipedia.org. V celotnih 2000-ih je število uporabnikov interneta zmerno naraščalo – po podatkih ITU jih je bilo leta 2010 ocenjenih 3,7 milijona (približno 44 % prebivalstva) en.wikipedia.org. Začetni dostop je bil skoncentriran v Bakuju in večjih mestih, kjer so uporabniki pogosto uporabljali skupne prostore, kot so delovna mesta ali internet kavarne, saj je bilo v 2000-ih lastništvo domačih računalnikov nizko en.wikipedia.org. Dial-up je za mnoge ostal glavni način dostopa do zgodnjih poznih 2000-ih, ko se je začela širiti širokopasovna povezava (ADSL) en.wikipedia.org. Vlada je prepoznala ekonomski pomen povezljivosti in dala razvoj telekomunikacij in interneta med nacionalne prioritete – v poznih 2000-ih so uvedli politike za znižanje stroškov interneta az-netwatch.org ter že do leta 2002 odpravili licenčne zahteve za ponudnike internetnih storitev, da bi liberalizirali trg en.wikipedia.org. Okoli istega časa je eksplodiral tudi mobilni internet: leta 2009 je bila izdana tretja GSM licenca, vzporedno z uvedbo 3G storitev az-netwatch.org en.wikipedia.org. Leta 2013 so uradni viri trdili, da je na spletu že 85 % prebivalstva en.wikipedia.org – ta številka je optimistična, vendar kaže na nagel porast uporabe, ki jo je v začetku 2010-ih poganjal mobilni internet. Skupaj razvoj interneta v Azerbajdžanu sledi vzorcu mnogih držav v razvoju: hiter preskok od skoraj ničelne povezljivosti sredi 90-ih do splošnega dostopa večjega dela prebivalstva v le dveh desetletjih, čeprav z bistveno hitrejšim razvojem v urbanih središčih kot na podeželju en.wikipedia.org.

Trenutna internetna infrastruktura: optični, mobilni in drugi priklopi

Optično hrbtenično omrežje in fiksni širokopasovni internet: Fiksna internetna infrastruktura Azerbajdžana se je v zadnjem desetletju močno razširila. Državni operater AzTelekom (pod okriljem Ministrstva za digitalni razvoj in promet) nadzoruje večino fiksnega omrežja in priključkov do uporabnika, skupaj z Baku Telephone Communications (Baktelecom) v prestolnici. AzTelekom upravlja glavno nacionalno optično hrbtenično omrežje in je zgodovinsko celo edina povezava s tujino, pogosto prek partnerstva z družbo Delta Telecom. Delta Telecom (prej AzerSat) je glavni ponudnik povezav navzven, ki je v poznih 2000-ih dovajal internetno pasovno širino 90–95 % uporabnikov v državi en.wikipedia.org. Je lastnik edinega Internet Exchange Point in mednarodnega prehoda ter prodaja tranzitno pasovno širino praktično vsem lokalnim ponudnikom en.wikipedia.org. Takšna ureditev je ustvarila centralizirano arhitekturo, kjer je promet pod nadzorom nekaj s državo povezanih subjektov. Skozi leta se je povezljivost z Zunanjim svetom izboljšala: do leta 2022 je skupna mednarodna internetna pasovna širina Azerbajdžana dosegla približno 2,2 terabita na sekundo (kar je velik preskok z le 155 Mbps leta 2006), saj so bile vzpostavljene nove optične povezave z Rusijo, Gruzijo in Turčijo en.wikipedia.org. Azerbajdžan se pozicionira kot potencialno tranzitno vozlišče med Evropo in Azijo prek projektov, kot so Trans-Asia-Europe optične poti, nedavne pobude (npr. projekt »Digital Silk Way« zasebnega operaterja AzerTelecom) pa ciljajo na dodatno povečanje mednarodnih kapacitet.

Na strani uporabnikov je fiksni širokopasovni dostop v večjih mestih prešel od bakrenih ADSL-povezav na optiko (FTTH). Vladni projekt »Online Azerbaijan« spodbuja nacionalno nameščanje optičnih povezav. Po podatkih začetka leta 2023 ima približno 1,4 milijona gospodinjstev (približno polovica vseh gospodinjstev) dostop do hitrih optičnih omrežij, kar je rezultat pospešenega uvajanja FTTH v Bakuju in regionalnih središčih caliber.az caliber.az. V prvih treh četrtletjih 2022 je AzTelekom omogočil nov optični širokopasovni dostop še okrog 600.000 dodatnim gospodinjstvom caliber.az. Urbana območja kot Baku, Ganja, Sumgait itd. so danes dobro pokrita z omrežjem do doma, večina strank v teh mestih pa dobi storitve s hitrostjo 30–100 Mbps prek sodobnih GPON omrežij caliber.az. Nasprotno pa na manjših mestih in podeželju še vedno vztraja stara bakrena infrastruktura – še pred nekaj leti je 70 % gospodinjstev v manjših krajih in podeželju uporabljalo staro ADSL prek telefonskih vodov, s povprečno hitrostjo komaj ~4–5 Mbps caliber.az. Ta urbana-podeželska vrzel pri fiksni infrastrukturi je pomemben izziv. Vlada aktivno investira (pogosto prek AzTelekom in Baktelecom), da bi optiko pripeljala tudi v oddaljene regije – toda te investicije je na redko poseljenih območjih težje povrniti caliber.az. Nedavno napovedani financirni projekt Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) – 50 milijonov USD posojila za AzTelekom – je namenjen zmanjševanju digitalnega razkoraka med prestolnico in regijami z uvedbo »vrhunskega širokopasovnega interneta« v več kot 280.000 dodatnih gospodinjstev na podeželju neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu. Ta projekt EBRD/EU dodatno poudarja prednostno nalogo širitve optične infrastrukture tudi zunaj Bakuja. Po mnenju uradnikov je cilj doseči popolno nacionalno pokritost s širokopasovnim internetom (vsako naselje priključeno) ter do konca 2024 opustiti še zadnje bakrene vode caliber.az freedomhouse.org. Čeprav je ta časovnica morda ambiciozna, odraža usmerjen trud k splošni dostopnosti optičnih povezav.

Mobilna omrežja (3G, 4G, 5G): Mobilni širokopasovni internet je temeljni način dostopa do interneta za večino prebivalstva Azerbajdžana, država pa je storila velik napredek pri pokritosti mobilnih omrežij. Omrežja tretje generacije (3G) že dolgo pokrivajo skoraj vso populacijo freedomhouse.org, v zadnjih petih letih pa je bil zgrajen še mreženje 4G LTE. Od približno 36 % pokritosti prebivalstva leta 2018 so se omrežja 4G (LTE) ekspandirala na 94 % prebivalstva do leta 2021 mincom.gov.az. Danes imajo praktično vsa naseljena območja vsaj 3G storitev, večina pa ima tudi 4G – največji mobilni operater Azercell je do pozne 2021 že pokrival več kot 74 % površine z LTE in nadaljuje širitev freedomhouse.org. Aktivnih mobilnih širokopasovnih naročnin je pričakovano vedno več – leta 2022 je bilo približno 79 mobilnih širokopasovnih naročnin na 100 prebivalcev (v primerjavi s ~63 na 100 leta 2020) mincom.gov.az. Za mnoge podeželske uporabnike so mobilna omrežja edina možnost, saj je uvajanje fiksnih povezav počasnejše. Tri glavna podjetja nudijo mobilne storitve: Azercell, Bakcell in Azerfon (Nar). Zlasti Azercell ima prevladujoč položaj in veliko investira v 4G infrastrukturo, vključno s funkcijami LTE Advanced na gostih urbanih območjih. Država se sedaj previdno odpira tudi 5G. Omrežja pete generacije (5G) so še vedno v pilotskih fazah – Azercell je konec leta 2022 zagnal pilotne 5G točke v centru Bakuja, Bakcell pa je začel testirati 5G na nekaj lokacijah v začetku 2023 freedomhouse.org freedomhouse.org. Te pilotne mreže omogočajo povezavo uporabnikom določenih naprav (npr. novejši Huawei, Xiaomi ipd.) na omejenih območjih freedomhouse.org. Širša uvedba 5G bo potrebovala več časa; strokovnjaki poudarjajo potrebo po večji tehnični usposobljenosti in kupni moči (tj. več naprav s podporo 5G in višji prihodki) pred množičnim razmahom freedomhouse.org. Država do leta 2025 še ni izvedla popolne dražbe 5G frekvenc. Medtem pa obstoječa omrežja 4G še optimizirajo – Azercell trdi, da so s posodobitvijo opreme v Bakuju in okolici (polotok Absheron) lani dvignili hitrosti mobilnega interneta za 30 % freedomhouse.org. Splošno so mobilna omrežja v Azerbajdžanu napredna v pokritosti, vendar večinoma še ne dosegajo najnovejših standardov 5G.

Mednarodna povezljivost in podatkovni centri: Geografski položaj Azerbajdžana pomeni, da se na svetovni internet povezuje preko več sosed. Optični kabli povezujejo Azerbajdžan na sever v Rusijo (preko poti Rostelecom/TransTelekom), zahodno v Gruzijo (in naprej do kablov v Črnem morju), južno v Iran ter preko Kaspijskega jezera. Hrbtno omrežje Deltatelecom ima povezave do Turčije in zahodnih omrežij, zasebni operater AzerTelecom (del holdinga NEQSOL) pa gradi visoko zmogljivo pot z imenom “Digitalna svilna pot”, da bi promet med Evropo ter Srednjo/Južno Azijo potekal skozi Azerbajdžan. Te pobude želijo Azerbajdžan spremeniti v regionalno internetno tranzitno središče, zmanjšati latenco in odvisnost od posameznega nadrejenega ponudnika. Doma je bila ena od omejitev v preteklosti odsotnost nevtralne točke za internetno izmenjavo (IXP) – Delta Telecom je vodil edino IXP točko in zaračunaval enako ceno za “lokalni” promet kot za mednarodnega, kar je odvračalo od lokalnega povezovanja en.wikipedia.org. To je pomenilo, da se je tudi lokalni internetni promet v Azerbajdžanu pogosto preusmeril iz in nazaj v državo, kar je vplivalo na učinkovitost. Govorilo se je o vzpostavitvi brezplačne IXP točke, vendar je po zadnjih poročilih Delta še vedno prevladujoča en.wikipedia.org. Pozitivno je napredovala infrastruktura za predpomnjenje in lokalno gostovanje: po analizah Internet Society je približno 38 % vsebine najbolj obiskanih spletnih strani zdaj dosegljive prek lokalnega strežnika ali predpomnilnika v Azerbajdžanu pulse.internetsociety.org. To lokalno predpomnjenje (npr. Google/YouTube ali Facebook CDN strežniki v Bakuju) pomaga izboljšati hitrosti za priljubljene storitve. Tudi zmogljivost podatkovnih centrov v Azerbajdžanu raste; AzInTelecom (državno IT podjetje) upravlja vladne podatkovne centre, v Bakuju pa nastajajo tudi zasebni kolokacijski prostori za banke in podjetja. Zagotovitev redundančnih mednarodnih povezav in lokalne izmenjave prometa bo pomembno, saj se uporaba interneta še naprej povečuje.

Satelitska infrastruktura – geostacionarni sateliti: Še pred zadnjim valom satelitov nizke zemeljske orbite (LEO) je Azerbajdžan investiral v lastne telekomunikacijske satelite za razširjanje internetnih in televizijskih storitev. Državna vesoljska agencija Azercosmos upravlja dva geostacionarna satelita, Azerspace-1 (izstreljen 2013) in Azerspace-2 (izstreljen 2018), ki sta nameščena na orbitalnih položajih okoli 46°E en.wikipedia.org. Ti večpasovni sateliti pokrivajo Evropo, Azijo in Afriko ter imajo pretvornike za TV oddajanje, pa tudi zmogljivosti C- in Ku-pasov za prenos podatkov in širokopasovne storitve en.wikipedia.org. S to zmogljivostjo Azercosmos ponuja satelitsko širokopasovno storitev z imenom Azconnexus, ki je v bistvu VSAT (Very Small Aperture Terminal) rešitev za povezovanje oddaljenih območij. Azconnexus je bil mednarodno priznan zaradi svojih zmogljivosti – konec leta 2023 je Azercosmos prejel nagrado za »najboljšega ponudnika VSAT storitev«, kar potrjuje, da satelita Azerspace-1/2 prinašata visokohitrostni internet vladnim in poslovnim uporabnikom na območjih brez optike satelliteprome.com satelliteprome.com. Storitev podpira ključne primere uporabe, kot so povezljivost na naftnih in plinskih poljih, rudarskih območjih, podeželskih bolnišnicah in za odziv ob izrednih razmerah, kjer zemeljska omrežja niso na voljo satelliteprome.com. Te geostacionarne satelitske povezave imajo višjo latenco (~600 ms), a omogočajo, da so lahko tudi najbolj oddaljene gorske vasi ali naftne ploščadi v Kaspijskem morju po potrebi povezane na internet. Zaradi stroškov pa satelitski internet prek Azerspace večinoma uporabljajo podjetja, vladne agencije ter občasno za povezavo oddaljenih skupnostnih središč (npr. v visokogorju Kavkaza ali na novo naseljenih območjih Karabaha), redkeje pa posamezna gospodinjstva.

Glavni ponudniki internetnih storitev in tržni deleži

Trg ponudnikov internetnih storitev (ISP) v Azerbajdžanu je mešanica državnih podjetij in zasebnih operaterjev, vendar država (in politično povezani interesi) ohranja prevladujoč nadzor. Obstaja več deset licenciranih ISP-jev, vendar infrastrukturo obvladuje nekaj ključnih igralcev. Na področju fiksnega širokopasovnega interneta so največji ponudniki državni AzTelekom (osredotočen na regije) in Baktelecom (mesto Baku), skupaj z AzDataCom (še en državna podatkovna mreža) freedomhouse.org. Leta 2019 so državna podjetja nadzirala približno polovico celotnega internetnega trga freedomhouse.org. Zlasti AzTelekom, ki upravlja hrbtenico in regionalne telekom izmenjevalnice, je tesno povezan z vladajočo družino; njegovo lastništvo je vezano na interese družine predsednika Alijeva freedomhouse.org. Obstajajo tudi zasebni ISP-ji, kot so Azeronline, Ultel, AvirTel, Connect in drugi, ki običajno najemajo zmogljivosti na državni infrastrukturi za zagotavljanje storitev uporabnikom, zlasti v Bakuju. Vendar razmere niso povsem enake – manjši zasebni ISP-ji so se pritoževali nad težavami pri dostopu do državnih optičnih zank in veleprodajne pasovne širine. Sredi leta 2022 je azerbajdžanski urad za zaščito konkurence preiskoval AzTelekom in Baktelecom zaradi domnevnega manipuliranja veleprodajnih cen nosilnih povezav in tako onemogočanja konkurentov freedomhouse.org caliber.az. Ugotovljeno je bilo, da sta oba zlorabila svoj monopol s povečevanjem pristojbin za uporabo optičnih kanalov, stolpov idr., ter prejela sankcije caliber.az. To kaže, da je trg sicer uradno liberaliziran (licenciranje ISP-jev so ukinili že leta 2002), v praksi pa imajo prevladujoči ponudniki še vedno veliko moč.

V Bakuju obstaja nekaj konkurence: npr. Azeronline (v ozadju stoji mobilni operater Azercell) in še nekaj drugih imajo v delu mesta lastna zadnjemiljska omrežja in ponujajo optiko ali kabelski internet. A tudi v prestolnici ima Baktelecom (hčerinsko podjetje ministrstva) večinski delež, še posebej po lansiranju cenovno ugodne FTTH storitve “Bakinternet”. Za izboljšanje učinkovitosti je vlada razpravljala o združitvi Baktelecoma in AzTelekoma v enotno nacionalno telekomunikacijsko podjetje (načrt, ki ga je Ministrstvo za digitalni razvoj napovedalo leta 2022) freedomhouse.org. Če bo do združitve prišlo, bi nastal en velik državni ponudnik interneta, a do sredine leta 2023 ta proces še ni bil zaključen freedomhouse.org.

Na mobilnem delu trga so trije operaterji: Azercell, Bakcell in Azerfon (Nar). Azercell je izrazit vodilni – leta 2022 je imel Azercell več kot 5 milijonov naročnikov in približno 48,2 % tržnega deleža freedomhouse.org. (Pomembno: od leta 2018 je Azercell v večinski državni lasti; švedsko podjetje Telia se je umaknilo po korupcijskem škandalu, Azercell pa sta prevzela AzInTelecom/Neftchala, družbi povezani z državo freedomhouse.org.) Drugi igralec, Bakcell, ima približno 3 milijone naročnikov (okoli 30 % delež) in je poseben, ker je v zasebni lasti holdinga NEQSOL (podjetnik Nasib Hasanov) freedomhouse.org. Azerfon (Nar) je najmanjši s približno 2,3 milijona naročnikov (~20 % delež) in je deloma v lasti offshore entitete, vendar splošno velja, da je povezan tudi z družino Alijev freedomhouse.org. Pravzaprav sta tako Azercell kot Azerfon povezana s poslovnimi interesi vladajoče družine freedomhouse.org. Vsi mobilni operaterji potrebujejo 10-letno tehnično licenco države za poslovanje freedomhouse.org, in čeprav obstaja konkurenca na področju trženja in paketov za uporabnike, tesne povezave s političnimi elitami pomenijo, da so strateške odločitve pogosto tesno usklajene z vladnimi prioritetami.

Kljub številnim ponudnikom je tržna koncentracija visoka. Vpliv družine Alijev (posredno ali neposredno) na dva od treh mobilnih podjetij in glavne ponudnike fiksnih storitev je vzbudil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja neodvisne konkurence en.wikipedia.org freedomhouse.org. Kljub temu imajo uporabniki koristi od prisotnosti treh mobilnih omrežij, kar je omogočilo državno pokritost in nenehno nadgrajevanje omrežij. Za spodbujanje konkurence je bila uvedena prenosljivost mobilnih številk, vsak operater pa ponuja vrsto paketov podatkov 3G/4G. Kar zadeva tržni delež ponudnikov fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta, so javno dostopni podatki redki, vendar AzTelekom (vključno z Baktelecom) najverjetneje oskrbuje več kot polovico naročnikov na fiksni širokopasovni dostop (zlasti zunaj Bakuja), preostali del pa je razdeljen med zasebne ponudnike v urbanih območjih. Na primer, Azeronline, Connect in nekateri kabelski ponudniki interneta pokrivajo dele trga stanovanjskih uporabnikov v Bakuju. Grob kazalnik: Azerbajdžan je imel v letu 2023 približno 2,15 milijona naročnin na fiksni širokopasovni dostop tradingeconomics.com, Baktelecom/AzTelekom pa sta do konca 2023 imela kapaciteto, da pokrijeta 1,9 milijona gospodinjstev telecompaper.com, kar nakazuje, da državna operaterja predstavljata večino teh povezav.

Splošno gledano, čeprav je na trgu “veliko ponudnikov internetnih storitev (ISP)”, nadzor nad infrastrukturnimi ozkimi grli (mednarodni prehod, hrbtenično optično omrežje, zadnja milja v regijah) ostaja v rokah entitet, povezanih z državo freedomhouse.org. To je zgodovinsko omejevalo resnično konkurenco in ohranilo cene precej enotne. Vlada se tega zaveda in v sodelovanju z EU izvaja regulativne reforme za “izboljšanje konkurence in regulacije v telekomunikacijah” (del paketa posojila EBRD) neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu. Ostaja vprašanje, ali bodo te reforme res pripeljale do novih neodvisnih ponudnikov ali le do učinkovitejših državnih operaterjev.

Dostop v mestih in na podeželju ter vrzeli v pokritosti

Močna digitalna vrzel še vedno vztraja med urbanimi središči Azerbajdžana in podeželskim zaledjem, čeprav se je v zadnjih letih zožala. Pretok interneta je v mestih višji – skoraj vsako gospodinjstvo v Bakuju ima možnost dostopa do spleta, medtem ko se nekatere oddaljene vasi še vedno soočajo s slabšo povezljivostjo. Po uradnih podatkih ankete iz leta 2022 je imelo 91,6 % urbanih gospodinjstev dostop do interneta doma, v primerjavi s približno 83,8 % podeželskih gospodinjstev mincom.gov.az. Leto prej, 2021, je bila razlika nekoliko večja (približno 90 % v mestih in 82,7 % na podeželju) mincom.gov.az. To kaže na stalno izboljšanje dostopa na podeželju, predvsem zaradi širjenja mobilnih omrežij in vladnih optičnih programov. Kljub temu imajo podeželske družine nekoliko manj možnosti za naročnino na fiksni internet in se pogosto zanašajo na mobilne podatke, če širokopasovni dostop še ni prišel v njihovo območje.

Pojavlja se tudi razlika v kakovosti povezave: v Bakuju in drugih velikih mestih imajo uporabniki dostop do hitrega optičnega širokopasovnega interneta in močnih 4G signalov, medtem ko se na podeželju mnogi uporabniki povezujejo preko starejših DSL-linij ali šibkejše 3G/4G pokritosti. Na primer, do nedavnega je večina uporabnikov fiksnega interneta na podeželju uporabljala staro bakreno ADSL povezavo in dosegala le enomestne hitrosti v Mbps caliber.az. “Zadnja milja” v vaseh je pogosto odvisna od zastarele telefonske infrastrukture. Dodatno je javni Wi-Fi, čeprav na voljo v Bakuju (mesto je nekoč postavilo brezplačne Wi-Fi točke v parkih), v podeželskih mestih praktično neobstoječ. Pravzaprav se je celo v Bakuju število javnih Wi-Fi točk zmanjšalo z 18 na le 4 leta 2022 zaradi vzdrževalnih težav, preostale pa so bile znane kot šibke freedomhouse.org. Takšne storitve za podeželske uporabnike niso zanesljiva možnost.

Mobilni zemljevidi pokritosti sicer kažejo malo belih lis – tudi v goratih predelih je na voljo osnovna glasovna storitev – a kapaciteta mobilnega širokopasovnega dostopa je lahko problem izven urbanih območij. Glavni operaterji so najhitrejša LTE omrežja uvajali predvsem v Bakuju in na polotoku Absheron, kjer je povpraševanje največje freedomhouse.org. Čeprav imajo skoraj vse vasi vsaj 3G, je uporabniška izkušnja lahko počasna ali nestabilna izven goste mreže prestolnice. To prispeva k temu, da imajo mestni uporabniki v povprečju višje hitrosti kot uporabniki na podeželju.

Kar zadeva uporabo interneta in digitalne veščine, so mestni prebivalci bolj verjetno vsakodnevni uporabniki interneta in uporabljajo širši nabor spletnih storitev (npr. e-bančništvo, pretočne storitve, delo na daljavo) kot tisti na podeželju. A razlika se manjša z vse večjo razširjenostjo pametnih telefonov. Do leta 2022 je okoli 88–90 % posameznikov tako v urbanih kot podeželskih območjih uporabljalo mobilne telefone, več kot 80 % posameznikov po državi pa uporablja internet v neki obliki mincom.gov.az mincom.gov.az. Posebno omembe vredno je: osvobojena območja (regije, pridobljene po konfliktu v Gorskem Karabahu) predstavljajo poseben primer “podhranjenih” območij – desetletja so bila odrezana od azerbajdžanskih telekomunikacijskih omrežij. Od leta 2020 je vlada kot prednostno nalogo začela graditi optično hrbtenično omrežje in razširjati mobilno pokritost v teh območjih (npr. v mestih Šuša in okoliških okrožjih) v okviru obnove caliber.az caliber.az. Glavni operaterji že poročajo, da 2G/3G omrežja pokrivajo večino teh ozemelj in gradi se optična infrastruktura vzdolž novih avtocest v Karabah. Zagotoviti, da imajo ta v preteklosti konfliktna podeželska področja enakopraven dostop do interneta, je ključni del azerbajdžanske digitalne strategije vključevanja v prihodnosti.

Povzemimo, razlike med mestnim in podeželskim dostopom do interneta so še vedno prisotne, a se postopno zmanjšujejo. Programi, kot sta širitev širokopasovnega dostopa ob podpori EBRD in prizadevanje Ministrstva za “polno pokritost do konca 2024”, so usmerjeni prav v preostale vrzeli caliber.az neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu. Če bodo ti načrti uspeli, bodo tudi najbolj oddaljene vasi kmalu imele možnosti za optični ali fiksno-brezžični širokopasovni dostop do interneta. Medtem pa skoraj povsod dostopno mobilno omrežje (več kot 99 % pokritost s 3G mincom.gov.az) še vedno zagotavlja osnovne internetne storitve veliki večini Azerbajdžancev ne glede na lokacijo.

Cene interneta in dostopnost potrošnikom

Stroški internetnih storitev v Azerbajdžanu so na splošno v padanju in so v zadnjem desetletju postali bolj dostopni za potrošnike. Cene fiksnega širokopasovnega dostopa so se znižale, medtem ko so hitrosti in podatkovne omejitve narasle. Leta 2022 je ministrstvo poročalo o pomembni spremembi tarif za širokopasovni internet: stari vstopni paket 1 Mbps (ki je stal približno 10 azerbajdžanskih manatov mesečno) je bil ukinjen in nadomeščen s paketom s 4 Mbps za 13 AZN na mesec mincom.gov.az. To je dejansko potrojilo minimalno hitrost za rahlo višjo ceno, s čimer se je cena na megabit zmanjšala – cena za 1 Mbps storitve za potrošnika je s to spremembo padla z 10 na približno 3,25 AZN mincom.gov.az. V prihodnje so uradniki napovedali, da naj bi bil najnižji standard hitrosti širokopasovnega dostopa postavljen na 25 Mbps do konca 2024 (s pripadajočimi prilagoditvami cen), s ciljem zagotovitve, da bodo celo najcenejši paketi nudili pravo širokopasovno povezavo mincom.gov.az.

V absolutnem smislu so cene interneta v Azerbajdžanu zmerne. Tipičen neomejen paket za domači širokopasovni internet (prek DSL ali optike) s hitrostjo okoli 10–15 Mb/s stane približno 20–30 AZN (približno 12–18 USD) na mesec, odvisno od ponudnika in regije. Za uporabnike z nižjimi dohodki ali tiste, ki potrebujejo le občasni dostop, nekateri ponudniki interneta ponujajo pakete z omejenim prometom ali naročnine na skupna Wi-Fi dostopna mesta po nižjih cenah. Mobilni podatki so široko uporabljani in konkurenčno cenjeni: vsi trije mobilni operaterji ponujajo mesečne podatkovne pakete različnih velikosti. Na primer, mobilni paket za manj zahtevne uporabnike (ki vključuje približno 500 MB podatkov, pogovorne minute in SMS sporočila) stane okoli 10 AZN na mesec, medtem ko večji paketi (npr. 5–10 GB) stanejo med 15 in 20 AZN. Po podatkih ITU-ja (ICT Price Basket metrics) so cene v Azerbajdžanu precej dostopne glede na dohodek: od leta 2024 standardni širokopasovni fiksni paket stane približno 1,34 % BND na prebivalca na mesec, tipičen mobilni paket pa približno 1,14 % BND na prebivalca, kar je znotraj cilja ZN za dostopnost (<2 %) tradingeconomics.com. Za primerjavo: leta 2010 je ADSL paket s hitrostjo 1 Mb/s stal 20–25 USD (kar je predstavljalo večji delež dohodka takrat) en.wikipedia.org – torej je postala dostopnost očitno boljša.

Vlada je občasno posredovala pri regulaciji ali usmerjanju cen. V poznih 2000-ih so se glavni ponudniki interneta (ki jih je pogosto usklajevala država) dogovorili za standardizacijo cen za klicno povezavo in ADSL, da bi se izognili medsebojnemu podcenjevanju cen en.wikipedia.org. To polkartelno obnašanje je bilo mišljeno za ohranjanje manjših ponudnikov, a je obenem pomenilo, da so imeli potrošniki malo izbire glede cen. Danes, ko je več konkurence (predvsem pri mobilni telefoniji), je nekaj več raznolikosti pri cenah in promocijah. Na primer, mobilni operaterji pogosto izvajajo akcije z dodatnimi podatki ali znižano ceno nočne uporabe za privabljanje strank.

Stroški mednarodne pasovne širine – pomemben dejavnik pri oblikovanju cen – so za Azerbajdžan občutno padli, ko so začele obratovati nove optične povezave. Strošek dostopa do interneta v smeri “navzgor”, ki je bil nekoč velik del obratovalnih stroškov ponudnikov, se je zmanjšal. To je omogočilo ponudbo neomejenih paketov in postopno višanje hitrosti brez dviga cen. Vendar pa ena trdovratna pritožba ostaja: strošek dostopa do državne infrastrukture. Kot je bilo omenjeno, so manjši ponudniki poročali, da sta visoke veleprodajne cene za uporabo optike pri AzTelekomu in Baktelecomu preprečevale dodatno znižanje maloprodajnih cen caliber.az. Ukrepi protimonopolnega urada leta 2022, ko je kaznoval tovrstne prakse, lahko vodijo do pravičnejših veleprodajnih cen in morda cenejših končnih tarif, če se bo konkurenca povečala.

Kar zadeva dostopnost naprav, je vlada občasno znižala uvozne davke na računalnike in pametne telefone, da bi zmanjšala ovire pri povezovanju državljanov na splet. Velika večina odraslih Azerbajdžancev ima zdaj mobilni telefon z dostopom do interneta (penetracija mobilne telefonije je 110 SIM kartic na 100 prebivalcev mincom.gov.az in približno 90 % posameznikov uporablja mobilni telefon mincom.gov.az). Obstajajo tudi javni programi, ki omogočajo brezplačen dostop do interneta v določenih skupnostnih centrih, v času COVID-19 pa so nekateri izobraževalni portali postali “zero-rated” (dostopni brezplačno preko ISP-jev) z namenom olajšanja šolanja na daljavo.

Splošno gledano je za državo s srednjim dohodkom internet v Azerbajdžanu relativno dostopen povprečnemu potrošniku in primerljiv s sosednjimi državami. Podatki Svetovne banke/ITU za leto 2022 kažejo, da je okoli 88 % prebivalstva uporabnikov interneta theglobaleconomy.com, kar pomeni, da osnovni strošek ni glavna ovira za večino (na brez povezave ostaja predvsem zaradi drugih dejavnikov, kot sta pokritost in digitalna pismenost). Nadaljnje investicije in morebitni novi ponudniki (kot so satelitske storitve) bi lahko v prihodnjih letih še znižali cene ali dvignili vrednost (višje hitrosti za isto ceno).

Kakovost storitev: hitrosti, zakasnitve in zanesljivost

Hitrosti interneta: Hitrosti interneta v Azerbajdžanu so se v zadnjih letih občutno izboljšale, čeprav še vedno zaostajajo za številnimi razvitimi državami in celo nekaterimi regionalnimi sosedami. V začetku leta 2023 je bila mediane hitrost prenosa mobilnega interneta v Azerbajdžanu približno 34,6 Mb/s, medtem ko je bila mediane hitrost prenosa fiksnega širokopasovnega interneta okoli 26,9 Mb/s datareportal.com. Obe vrednosti sta v enem letu precej zrasli – mediane fiksnih širokopasovnih povezav so v letu 2022 zrasle za več kot 60 % zaradi razširitve optike, mobilne pa za približno 23 % zaradi nadgradenj omrežja datareportal.com. Do sredine 2023 so fiksne hitrosti še dodatno narasle; Ookla Speedtest Global Index je maja 2023 izmeril mediano prenosa ~29,1 Mb/s (Azerbajdžan je bil na 116. mestu na svetu) caliber.az. Pospešena uvedba optike se očitno izplača: do oktobra 2024 se je povprečna hitrost fiksnega širokopasovnega interneta v Azerbajdžanu podvojila na 57,6 Mb/s, kar je državo dvignilo na 93. mesto po svetu abc.az abc.az. Mobilne hitrosti so bile primerjalno zelo dobre – konec leta 2024 so mobilni prenosi dosegali povprečno ~55–56 Mb/s, kar Azerbajdžan uvršča okoli sredine svetovne lestvice (približno 50. mesto) abc.az. To pomeni, da je Azerbajdžan na področju mobilne hitrosti pred mnogimi primerljivimi državami, na področju fiksnega širokopasovnega dostopa pa lovi zaostanek.

Kljub tem izboljšavam se kakovost zelo razlikuje glede na lokacijo. V Bakuju uporabniki na novih FTTH omrežjih pogosto uživajo v paketih 50–100 Mb/s, podatki Speedtest pa kažejo, da je bila povprečna hitrost v prestolnici oktobra 2024 približno 58 Mb/s abc.az. Izven Bakuja in nekaj večjih mest pa hitrosti znatno padejo. Mnogi ruralni fiksni naročniki še vedno uporabljajo počasne DSL povezave (pod 10 Mb/s), in tudi mobilni uporabniki v oddaljenih krajih dosegajo zgolj nekaj Mb/s zaradi prezasedenosti omrežja ali slabšega signala. Vlada priznava, da je “izven Bakuja povezljivost slaba” kar zadeva hitrost in stabilnost freedomhouse.org. To je neposredno povezano z vrzelmi v infrastrukturi in monopolsko kontrolo: IT strokovnjaki izpostavljajo, da je zaradi pomanjkljivih vlaganj v regijah (ter državnega nadzora nad omrežjem) izven mest hitrosti precej nižje freedomhouse.org.

Nekatere sosednje države so izboljšave dosegle hitreje. Tako so imeli konec leta 2022 Belorusija, Kazahstan, Uzbekistan in Turčija višjo uvrstitev glede povprečne hitrosti fiksnega širokopasovnega interneta (Kazahstan 96. mesto, Turčija 76. itd., medtem ko je bil Azerbajdžan okoli 118. mesta) caliber.az. Rusija, s svojo razvejano optiko, je bila še precej višje (51. mesto na svetu leta 2021) caliber.az. Tovrstne primerjave omenjajo tudi lokalni mediji z nekaj frustracije, zato ministrstvo spodbuja hitrejšo izgradnjo optike, da Azerbajdžan ne bi želel zaostajati za državami Skupnosti neodvisnih držav caliber.az. Pričakovanje je, da se bo z rastjo optičnega omrežja povprečna hitrost še naprej strmo povečevala in da bi Azerbajdžan v naslednjih letih lahko dosegel doseg v prvih 70–80 držav na svetu.

Zakasnitve (latency): Pri domačem prometu in regionalnih povezavah je zakasnitev v Azerbajdžanu povsem sprejemljiva. V državi so ping časi prek optike ali 4G običajno <20 ms. Baku-Evropa (npr. Frankfurt) je nekje med 60 in 80 ms, glede na povezave proti zahodu – kar je v redu za spletno igranje ali video klice. Ena izmed preteklih težav je bila, da je včasih tudi domač promet (Azerbajdžan v Azerbajdžan) potoval prek tujih strežnikov, zaradi pomanjkanja močnega lokalnega IXP-ja, kar je lahko povečalo zakasnitev. Z več vsebinami, ki so predpomnjenje lokalno (Google, Netflix ipd.), je sedaj večina uporabe dejansko lokalne ali regionalne. Za mednarodne vsebine vodijo poti prek Turčije ali Rusije, zato je zakasnitev povprečna – ni tako nizka kot v državah z neposrednimi Tier-1 povezavami, a tudi ne posebej visoka.

Satelitske povezave (geostacionarne) so izjema, saj imajo približno 600 ms zakasnitve, vendar se uporabljajo le v posebnih primerih. Z uvedbo Starlinkove storitve v nizki zemeljski orbiti (zakasnitev približno 25–50 ms) lahko tudi oddaljeni uporabniki zdaj potencialno uživajo v povezavi z nizko zakasnitvijo (podrobneje obravnavano v spodnjem poglavju o satelitih).

Zanesljivost: Zanesljivost omrežja v Azerbajdžanu se izboljšuje, a v preteklosti so bile zabeležene omembe vredne motnje. V prejšnjih letih so se državne internetne izpade občasno pojavile zaradi enotnih točk odpovedi – na primer, večji izpad električne energije ali tehnična okvara v glavnem vozlišču Delta Telekoma v Bakuju je lahko povzročila izpad povezave po vsej državi. Freedom House ugotavlja, da so se v preteklosti tako obsežni izpadi dogajali vsakih nekaj let, čeprav v obdobju 2022–2023 ni bil zabeležen noben freedomhouse.org. Ena najbolj zloglasnih je bila leta 2015, ko je požar v osrednjem podatkovnem centru povzročil večurno izgubo interneta v veliki večini države. Od takrat so povečali redundanco. Prisotnost več hrbteničnih operaterjev (Delta, AzerTelecom itn.) in novi baterijski rezervni sistemi so zmanjšali tveganje popolnega izpada.

Na lokalni ravni uporabniki še vedno poročajo o <strong pogostih izpadih manjšega obsega: upočasnitvah v konicah večernih ur, kratkotrajnih izgubah povezave ali slabšanju hitrosti. Del odgovornosti naj bi nosile tehnične omejitve (npr. starejša infrastruktura), pogosto pa ponudniki internetnih storitev za izpade navajajo “profilaktično vzdrževanje” omrežij freedomhouse.org. So pa tudi obtožbe, da ponudniki internet včasih namerno upočasnijo ali ga izključijo zaradi zunanjih pritiskov. Na primer, v času političnih protestov ali občutljivih dogodkov so uporabniki zaznali nenadne padce kakovosti interneta. Obstajajo trditve (tudi nekaterih IT strokovnjakov in opozicijskih aktivistov), da ponudniki na zahtevo oblasti upočasnijo povezave ali začasno izključijo mobilni internet v določenih območjih freedomhouse.org. Vlada in ponudniki običajno zanikajo politično motivirane izpade, vendar je bil opažen vzorec povezljivostnih težav v času protestov ali spopadov. Zelo odmeven primer je bil september 2020 ob začetku druge karabaške vojne: vlada je pod vojno zakonodajo uvedla de facto omejitve interneta, kar je povzročilo stroge omejitve uporabnikom po celotni državi za več tednov (s popolno blokado družbenih omrežij). Primer iz nedavne preteklosti: od septembra do novembra 2022 so oblasti blokirale dostop do TikToka med obmejnimi spopadi z Armenijo freedomhouse.org freedomhouse.org – gre torej za ciljno omejitev zanesljivosti/dostopnosti, ne pa za popoln izpad omrežja.

Na splošno, razen pri namernih posegih, je omrežje postalo stabilnejše. Monopol nad infrastrukturo pomeni, da v primeru težav na omrežju AzTelekoma to vpliva na številne odvisne ponudnike in uporabnike. Vladni načrt za uvedbo standardov kakovosti storitev (standard Quality of Service, ki ga je regulator odobril leta 2023) naj bi ponudnike prisilil k odgovornosti glede razpoložljivosti in zmogljivosti caliber.az. Uporabniki, zlasti v regijah, so nezadovoljni zaradi ponavljajočih se izpadov. Nekateri zasebni operaterji se skušajo razlikovati z boljšimi storitvami za uporabnike in hitrejšimi popravili, a pogosto uporabljajo enake osnovne fizične povezave.

Povzetek splošne kakovosti: Kakovost internetnih storitev v Azerbajdžanu je mešana. Ko je dobra – predvsem v urbanih središčih z optiko – uporabniki lahko dosegajo svetovne hitrosti in nizke zakasnitve, primerne za HD pretakanje, spletno igranje in videokonference. Mobilna omrežja v Bakuju omogočajo hitrosti, ki brez težav zadostujejo za vse pametne aplikacije. A težava je nekonsistentnost: uporabnik v manjšem mestu bo morda izkusil počasno nalaganje YouTube videa, medtem ko bo uporabnik v Bakuju užival v brezhibnem 4K pretočnem predvajanju. Vlada priznava, da so te razlike v hitrosti in zanesljivosti ovira za digitalni razvoj države, zato močno vlaga v optiko in zasleduje cilj najmanj 25 Mbps za vse mincom.gov.az freedomhouse.org. Če bo posodabljanje infrastrukture teklo po načrtih, bi se povprečna kakovost storitev morala dvigniti. Uporabniki si želijo, da bi pogoste upočasnitve in izpadi s prihodom sodobne infrastrukture, pa tudi z večjo konkurenco na trgu, končno postali preteklost.

Vladne politike, regulacija in cenzura

Azerbajdžanska vlada ima močno vlogo v telekomunikacijskem sektorju – kot zakonodajalka, regulator in (prek državnih podjetij) operater. To je vodilo do regulatornega okolja, ki je strogo nadzorovano in včasih politizirano. Formalno je sektor urejen z Zakonom o telekomunikacijah iz leta 2005, nadzor pa izvaja Ministrstvo za digitalni razvoj in promet (prej Ministrstvo za komunikacije in visoke tehnologije). V praksi je ministrstvo še nedavno hkrati reguliralo in upravljalo glavne ponudnike (poskus ločitve funkcij se je začel leta 2008, a ni v celoti zaključen en.wikipedia.org). Posledica je, da so politične odločitve pogosto usklajene z državnimi poslovnimi interesi.

Regulativni okvir: V začetku 2000-ih je Azerbajdžan nominalno liberaliziral telekom – leta 2002 je na primer ukinil obvezno državno licenco za ponudnike interneta en.wikipedia.org. Vendar to ni pomenilo zares odprtega trga. Ministrstvo je še naprej izdajalo neuradne direktive in včasih spregledalo ukinitev licenc, ko je šlo za izpolnjevanje določenih zahtev pri ponudnikih en.wikipedia.org. Ključne telekom storitve (kot so mednarodni govor v zgodnjih letih VoIP) so morale biti licencirane. Ministrstvo (in s tem tudi vladajoča elita) je ohranilo delno lastništvo v več vodilnih ISP-jev in mobilnih operaterjev, kar je omogočilo notranji vpliv en.wikipedia.org freedomhouse.org. Azerbajdžan je leta 1997 zaprosil za članstvo v WTO, pri čemer je moral izboljšati tudi dostop do telekomunikacijskega trga; nekaj napredka je bilo, a je pristop podlegel zastoju, deloma ker so lokalni poslovni interesi strahovali pred izgubo svojih privilegijev en.wikipedia.org.

Zadnja pomembna novost je vladni načrt za obvezno registracijo vseh ponudnikov in operaterjev internetnih storitev. Marca 2023 so bila uvedena pravila, ki zahtevajo, da se morajo ISP-ji registrirati na ministrstvu preko novega sistema, uradno zato, da se ustvari baza podatkov in okrepi odgovornost freedomhouse.org freedomhouse.org. Uradniki trdijo, da bodo s tem lažje nadzorovali kakovost storitev in zagotavljali, da ponudniki izpolnjujejo standarde freedomhouse.org. Nekateri neodvisni operaterji pa so izrazili zaskrbljenost, da se ob registraciji zahteva občutljive podatke in da je postopek netransparenten, saj se bojijo, da bi sistem lahko služil povečevanju nadzora freedomhouse.org. Ministrstvo je te bojazni zavrnilo in poudarilo, da zgolj izvaja veljavno zakonodajo.

Vladne pobude: Država je uvedla več programov za krepitev IKT. “Strateški načrt razvoja telekomunikacij in IT” je bil sprejet leta 2016 in postavlja cilje za prodor širokopasovnega interneta in prevzem e-uprave freedomhouse.org. Pod predsednikom Alijevim so digitalni projekti pogosto vodeni od zgoraj navzdol – na primer, trenutna prizadevanja za dosego 100% pokritosti s širokopasovnim internetom spodbuja predsednik osebno caliber.az. Vlada je ustanovila tudi inovacijsko agencijo in tehnološke parke za podporo lokalnim podjetjem. Kritiki pa opozarjajo, da pristne regulatorne neodvisnosti ni. Ista oblast, ki spodbuja razvoj telekoma, ima namreč tudi možnost sankcionirati ali blokirati ponudnike, kar je lahko problematično v primeru političnih napetosti.

Internetna cenzura in regulacija vsebin: Po ocenah nadzornih organizacij je internetna svoboda v Azerbajdžanu ocenjena kot »nesvobodna« (“Not Free”) freedomhouse.org. Vlada ima dolgo zgodovino cenzuriranja spletnih vsebin in zatiranja nasprotujočih mnenj. Čeprav ni vsedržavnega stalnega »firewalla« (veliko globalnih spletnih strani je dostopnih), oblasti izbirno blokirajo in filtrirajo določene strani, predvsem tiste opozicijskih skupin ali neodvisnih medijev. Na primer, priljubljene neodvisne novičarske strani, kot so Azadliq, Meydan TV, Turan in druge, so bile v Azerbajdžanu občasno blokirane freedomhouse.org freedomhouse.org. Odločitve o blokadi so pogosto arbitrarne in politično motivirane – v glavnem tarča postanejo vsebine, ki so kritične do Alijevljevega režima freedomhouse.org. Po dopolnitvah zakonodaje iz leta 2017 so uradniki pridobili razširjene pravne temelje, da lahko odredijo blokado spletnih strani tudi brez predhodne sodne odobritve (čeprav mora biti sodišče obveščeno v 48 urah po tem) freedomhouse.org. Oblasti blokado utemeljujejo s sklicevanjem na grožnje nacionalni varnosti ali »nepatriotsko vsebino«, a se v praksi ukrepi očitno uporabljajo za utišanje kritičnih glasov.

Poleg blokiranja spletnih strani je vlada včasih uveljavljala tudi začasne omejitve družbenih omrežij v občutljivih obdobjih. Kot je omenjeno, je bil na primer dostop do platforme TikTok konec leta 2022 začasno onemogočen med spopadi na meji freedomhouse.org freedomhouse.org. Prej so bile storitve, kot so YouTube, Facebook, WhatsApp in Skype, po poročanju upočasnjene ali izklopljene med političnimi protesti ali na volilni dan az-netwatch.org. Ti izklopi so običajno kratkotrajni, vendar učinkovito motijo komunikacijo in pretok informacij, ko se oblasti bojijo nemirov. Oblasti teh ukrepov redko priznajo javno; tako so internetne motnje v času vojne zakonodaje leta 2020 utemeljevali z varnostjo (npr. preprečevanje širjenja vojnih posnetkov ipd.).

Nadzor in pravice uporabnikov: Obstaja precej dokazov, da azerbajdžanska vlada nadzira internetni promet in elektronsko komunikacijo. Od začetka leta 2010 so preiskovalna poročila razkrila, da so zahodna telekomunikacijska podjetja (npr. TeliaSonera) dobavljala azerbajdžanskim oblastem tehnologije za nadzor, vključno z možnostjo poglobljenega pregleda podatkov (deep packet inspection) ter neposrednega dostopa do telekomunikacijskih omrežij za varnostne agencije az-netwatch.org. Oprema podjetij, kot sta Verint in verjetno tudi vohunska programska oprema skupine NSO Group, se je uporabljala za tarčno spremljanje naprav aktivistov az-netwatch.org. Aktivisti in opozicijski blogerji pogosto sumijo, da so njihovi e-maili ali družbeni profili pod nadzorom. Pojavilo se je veliko primerov, kjer so bili blogerji in uporabniki družbenih omrežij aretirani ali nadlegovani zaradi spletnih objav. Vlada je kriminalizirala določeno spletno izražanje – npr. razširila je uporabo zakonov o obrekovanju na spletne vsebine, objavljanje materiala, ki »žali dostojanstvo države«, pa lahko povzroči pregon en.wikipedia.org az-netwatch.org. Znani so primeri, kot je zapor blogerja Mehmana Huseynova in drugih, na podlagi splošno prepoznanih zmontiranih obtožb, povezanih z njihovim spletno usmerjenim protikorupcijskim aktivizmom. To ustvarja vzdušje samocenzure: mnogi novinarji in navadni uporabniki raje previdno nastopajo na spletu, da se izognejo težavam freedomhouse.org freedomhouse.org. Freedom House v svojem poročilu Freedom on the Net 2023 izpostavlja, da »je dolgoletno zatiranje neodvisnih medijev skupaj z aretacijami spletnih aktivistov povzročilo vsesplošno samocenzuro« freedomhouse.org.

Kljub tem pritiskom je spletna sfera v Azerbajdžanu precej živahna – državljani uporabljajo družabna omrežja (Facebook, YouTube, Instagram, in vse bolj Telegram) za razprave in občasne kritike. Vladni pristop je kombinacija odkritega blokiranja in prikritega pritiska iz ozadja. Na primer, namesto popolne prepovedi Facebooka (kar bi bilo zelo nepopularno), oblast pogosto uporablja t. i. tovarne trolov, provladne komentatorje in subtilno upočasnjevanje omrežij za »upravljanje« oporečniških naracij. Leta 2022 je novi Zakon o medijih uvedel zahtevo, da se morajo medijske ustanove (tudi spletni portali) registrirati v državnem registru medijev freedomhouse.org. Oblasti so nato zavrle registracijo več neodvisnim medijem in jih tako učinkovito označile za nelegitimne freedomhouse.org. Ta zakon daje oblasti dodatno vzvode za zapiranje spletnih strani, ki niso registrirane ali kršijo ohlapno definirana informacijska pravila.

Povzetek: vladna politika do interneta v Azerbajdžanu je dvosmerna: agresivno spodbujati infrastrukturo in razvoj digitalnih storitev za gospodarsko rast, ob tem pa striktno nadzirati vsebino in dostop, ko gre za politiko. Vlada očitno vidi internet kot gospodarsko nujo, obenem pa tudi kot potencialno politično nevarnost. Posledično vlaga v širitev povezljivosti (npr. širokopasovni dostop za vse regije), hkrati pa tudi v nadzor in pravne mehanizme, da internet ohranja »v liniji« z interesi režima en.wikipedia.org. To pomeni, da imajo uporabniki v Azerbajdžanu na voljo sodobna omrežja in vedno višje hitrosti, vendar delujejo v okolju, kjer so določene teme tabu, zasebnost pa negotova. V prihodnje bodo opazovalci pozorno spremljali, ali bo Azerbajdžan še bolj zaostroval nadzor interneta – na primer z uvedbo domačega internetnega prehoda (po vzoru ruskega »suverenega interneta«) ali strožjih zakonov o družbenih omrežjih. Trenutno pa so ti nadzori pomembni, a ne popolni: vešči uporabniki pogosto uporabljajo VPN za dostop do blokiranih strani, aplikacije z enkripcijo, kot je Telegram, pa so pogosto uporabljene za razprave z nekoliko več svobode.

Satelitski internet v Azerbajdžanu: doseganje končne meje

Glede na gorski teren Azerbajdžana in oddaljena naselja je satelitski internet že dolgo del strategije povezljivosti države – zdaj pa vstopa v novo obdobje z nizkozemeljsko satelitsko tehnologijo.

Nacionalni satelitski programi (Azerspace): Azerbajdžan ima dva geostacionarna satelita, Azerspace-1 in Azerspace-2, ki sta v uporabi za telekomunikacije od leta 2013 oziroma 2018 en.wikipedia.org. Upravljata ju državna agencija Azercosmos, namenjena sta predvsem televizijskim operaterjem in mednarodnim strankam, omogočata pa tudi domači satelitski širokopasovni internet prek VSAT terminalov. Storitev Azercosmos Azconnexus uporablja ta satelita za zagotavljanje internetne povezave podeželskim skupnostim, nujnim službam na terenu in ključni infrastrukturi (npr. na naftnih ploščadih) satelliteprome.com. C-band žarki pokrivajo Azerbajdžan in soseščino z zanesljivo povezavo tudi v slabem vremenu, Ku-band pa omogoča uporabo manjših satelitskih krožnikov za bolj prenosljive postavitve satelliteprome.com satelliteprome.com. To je ključno na primer za povezovanje oddaljenih mejnih postojank ali zagotavljanje rezervnih povezav za banke. Vlada je celo poudarila, da bodo satelitske povezave omogočile povezovanje na novo osvobojenih območij Gorskega Karabaha, dokler se ne obnovijo kopenske mreže. Ena od omejitev pa je cena – VSAT oprema in satelitska pasovna širina sta bila tradicionalno draga. Tako internet na osnovi Azerspace ni namenjen povprečnim potrošnikom, temveč predvsem državnim organom in podjetjem, ki so pripravljeni plačati več za povezljivost tam, kjer druge možnosti ni satelliteprome.com. Na primer, naftno polje uporablja Azconnexus za povezavo nadzornih sistemov ali podeželska občina poveže upravne pisarne prek satelitske povezave, če je optika še več let oddaljena.

Starlink in nove storitve LEO: Pomemben razvoj se je zgodil v letih 2023–2025: satelitski internet Starlink podjetja SpaceX je postal dostopen v Azerbajdžanu. Marca 2025 je Starlink uradno objavil, da je njihova storitev hitrega interneta z nizko zakasnitvijo zdaj aktivna v Azerbajdžanu caspianpost.com. S tem je Azerbajdžan ena redkih držav v regiji, ki ima pokritost s Starlinkom (sosednja Gruzija in Armenija sta nedavno prav tako dobili storitev, medtem ko Rusija in Iran zaradi regulativnih razlogov ostajata brez). Zvezdasta konstelacija satelitov v nizki zemeljski orbiti Starlink lahko zagotavlja prenosne hitrosti ~50–150 Mbps in zakasnitve le 20–40 ms, kar je velika izboljšava v primerjavi s tradicionalnimi satelitskimi povezavami caspianpost.com. Za oddaljene uporabnike Azerbajdžana to dobesedno odpira novo obzorje – kraji, kjer morda nikoli ne bi videli optičnega kabla ali celo zanesljivega mobilnega stolpa, lahko zdaj z jasnim pogledom na nebo dobijo širokopasovni internet, primerljiv z urbanimi DSL/kabelskimi povezavami.

Vendar pa ima Starlinkova storitev svojo ceno. Prvi uporabniki poročajo, da je mesečna naročnina okoli 100 AZN (≈ 59 $), Starlinkova oprema (krožnik + usmerjevalnik) pa stane približno 670 AZN (≈ 400 $) vnaprej, plus ~50 AZN za dostavo tech.az. To je precej visoka cena glede na lokalne dohodke – številna podeželska gospodinjstva si 60 $ mesečno težko privoščijo (to je večkratnik osnovnega paketa mobilnih podatkov). Zaradi tega bo Starlink v Azerbajdžanu najverjetneje najprej uporabljen v določenih nišah: podjetja v oddaljenih krajih, premožnejši posamezniki na podeželju ali morda skupnostne delitve opreme. Zanimivo je, da so azerbajdžanski uporabniki interneta domnevali, da bi prihod Starlinka lahko pritiskal na lokalne ponudnike glede kakovosti ali cene, čeprav so se nekateri šalili, da bodo ponudniki ravno nasprotno povišali cene in Starlink uporabili kot izgovor za dražitev tech.az. V vsakem primeru Starlink prinaša novega konkurenta – takega, ki je zunaj nadzora državnega telekomunikacijskega monopola, saj povezavo zagotavlja neposredno s satelita do uporabnika. To lahko ima pomembne posledice: omogoča pot do necenzuriranega interneta (razen če vlada poizkusi prepovedati terminale Starlink). Kdor ima krožnik Starlink, lahko obide nacionalna omrežja Azerbajdžana in oblastem oteži filtriranje ali prekinitev storitve. Še ni jasno, kako se bo vlada odzvala; zaenkrat se zdi, da je bil Starlinkov zagon v državi dovoljen brez ovir.

Poleg Starlinka so na voljo tudi druge satelitske možnosti, kot sta Viasat ali prihajajoči OneWeb, vendar le-ti do leta 2025 nimajo pokritosti ali pa se v Azerbajdžanu ne tržijo aktivno. OneWeb (britanska konstelacija LEO) bi lahko sčasoma pokrival regijo, Azercosmos pa je celo izrazil zanimanje za sodelovanje pri prihodnjih satelitskih projektih, saj namerava v prihodnjih letih izstreliti Azerspace-3. Poleg tega lokalni distributerji (kot je BusinessCom Networks) za zelo oddaljene uporabnike, ki jih Starlink ne pokriva, ponujajo klasičen VSAT širokopasovni internet prek Azerspace ali drugih regionalnih satelitov. Terenska raziskava iz leta 2021 je zapisala, da bi »država lahko izjemno pridobila od satelitskih storitev« za industrijske in vladne uporabe, in dejansko se sektorji, kot so nafta in plin, rudarstvo ter turizem na odročnih lokacijah, močno zanašajo na te povezave bcsatellite.net bcsatellite.net.

Primeri uporabe za neustrezno pokrite regije: V razgibanem Nahčivanskem eksklavu Azerbajdžana (ločeno z armenskim ozemljem) je bila povezljivost tradicionalno odvisna od mikrovalov in satelita, preden so kasneje izgradili optiko skozi Iran. Tudi danes rezervne satelitske povezave zagotavljajo odpornost za Nahčivan. Podobno tudi majhne vasi visoko v Kavkazu (na primer v Gubi ali Leriku) včasih v vaško skupnost ali šolo postavijo satelitski krožnik, da zagotovijo dostop do interneta prebivalcem. S Starlinkom bi lahko imela širokopasovni internet celo posamezna kmetija ali nomadsko taborišče, kar je bilo še pred nekaj leti nepredstavljivo. Druga možna uporaba so ukrepi po nesrečah: Azerbajdžan je izpostavljen zemeljskim plazovom in občasnim potresom; če pride do izpada kopenskih omrežij, sateliti lahko ohranjajo komunikacije za reševalne službe.

Če povzamemo, satelitski internet v Azerbajdžanu se je z razvojem Starlinka preobrazil iz nišne poslovne rešitve v uresničljivo potrošniško možnost. Lastni sateliti podjetja Azercosmos še naprej igrajo strateško vlogo za povezljivost kritičnih sistemov in kot del državnih vesoljskih ambicij (vlada je ponosna, da je prva na Kavkazu s telekomunikacijskimi sateliti). Zdaj je tudi povezava čisto vsakega kotička Azerbajdžana »zadnja meja«, ki postaja dosegljiva. Uspešna aktivacija Starlinka leta 2025 je pomemben mejnik – pomeni, da so lahko po potrebi povezani tudi najbolj oddaljeni pašniki ali mejne karavle caspianpost.com. Kombinacija vsestranske optike po državi in satelitske pokritosti iz vesolja bi lahko v bližnji prihodnosti učinkovito odpravila preostale slepe pege na zemljevidu povezljivosti Azerbajdžana.

Regionalne primerjave in mednarodne reference

Primerjava dostopa do interneta v Azerbajdžanu z regionalnimi sosedami in primerljivimi državami daje kontekst napredku države. Glede na splošno penetracijo interneta je Azerbajdžan nekoliko pred bližnjimi kavkaškimi državami. Po podatkih ITU in nacionalnih statistik je bilo v letih 2022–2023 uporabnikov interneta približno 88–89 % prebivalcev Azerbajdžana theglobaleconomy.com freedomhouse.org. To je več kot v Gruziji (okrog 82 % v letu 2023) in Armeniji (~78–79 % v letu 2022) fred.stlouisfed.org theglobaleconomy.com. To je tudi nad svetovnim povprečjem, ki je okoli 66 %, in celo nad povprečjem držav z višjim srednjim dohodkom. K visoki stopnji uporabe so verjetno prispevale obsežne naložbe Azerbajdžana v mobilno pokritost in širokopasovni dostop v mestih. Omeniti velja, da je razlika med mestno in podeželsko uporabo manjša, kot bi morda pričakovali: uradne statistike so leta 2022 pokazale 83 % podeželskih posameznikov na spletu v primerjavi z 90,5 % v mestnih predelih mincom.gov.az mincom.gov.az, kar pomeni, da so prizadevanja za digitalno vključenost dosegla dobršen del podeželja.

Pri širokopasovni dostopnosti je stopnja fiksnih širokopasovnih naročnin v Azerbajdžanu (približno 21 na 100 prebivalcev v letu 2023) statista.com srednja – višja od Armenske (~17 na 100), a nižja kot na primer v Turčiji ali Rusiji. Mobilni širokopasovni dostop (77 na 100 prebivalcev v letu 2022) je primerljiv z mnogimi evropskimi državami freedomhouse.org. Ti podatki kažejo, da Azerbajdžan ni zaostajal pri osnovnih omrežnih povezavah.

Področje, kjer je Azerbajdžan zaostajal, pa je hitrost in kakovost interneta (čeprav se hitro izboljšuje, kot smo omenili). Še leta 2022 je bila povprečna hitrost fiksnega širokopasovnega interneta v Azerbajdžanu precej nižja kot pri nekaterih srednjeazijskih državah, ki so preskočile naravnost na optiko (Kazahstan, Uzbekistan) caliber.az. Do konca leta 2024 je Azerbajdžan nekaj tega zaostanka nadoknadil, a še vedno precej zaostaja za vodilnimi državami ali celo Rusijo. Po mobilnih hitrostih je Azerbajdžan v regiji med vodilnimi – hitrejši od Armenije in Gruzije ter približno primerljiv s povprečji Turčije. Na indeksu Speedtest Global za mobilne hitrosti se Azerbajdžan pogosto uvršča v 50. mesto na svetu, kar ga postavlja med boljše izvajalce v postsovjetskem prostoru (na primer oktobra 2024 je bil 54. za mobilni internet, pred Kazahstanom in vsemi južnokavkaškimi sosedi) abc.az.

Kar zadeva dostopnost, se Azerbajdžan kar dobro odreže: z 1,3 % BND za širokopasovni internet presega države kot je Armenija (2,5 % BND za širokopasovni internet) v ITU-jevih lestvicah dostopnosti theglobaleconomy.com tradingeconomics.com. Regionalne pobude, kot je sporazum o gostovanju Evrazijske gospodarske unije, Azerbajdžana neposredno ne vključujejo (ker ni članica), vendar je Azerbajdžan enostransko znižal cene gostovanja z nekaterimi sosedami, da bi olajšal cenejšo mobilno rabo čez meje (zlasti s Turčijo in Rusijo v zadnjih letih).

En pomemben regionalni vidik je digitalni razkorak znotraj širše regije. Južni Kavkaz ima na splošno dobro internetno penetracijo (~80 % v povprečju za Armenijo/Gruzijo), kar je več kot v številnih delih Srednje Azije (npr. Kirgizistan ~60 %, Tadžikistan ~30–40 %). Azerbajdžan pogosto izpostavlja, da je v razvoju IKT pred številnimi državami Skupnosti neodvisnih držav (SND). Po podatkih UN-ovega indeksa razvoja IKT (zadnji podatki) je bil Azerbajdžan pred nekaj leti na 65. mestu na svetu, nad Armenijo (73.) in Gruzijo (78.) ter bistveno nad srednjeazijskimi državami. V indeksu pripravljenosti na omrežje Svetovnega gospodarskega foruma je Azerbajdžan prav tako tradicionalno dosegal dobre rezultate pri infrastrukturi, a nižje pri političnem in regulativnem okolju zaradi vprašanj cenzure.

Eden izmed regionalnih izzivov je, da mora Azerbajdžan za medsebojno povezovanje sodelovati s sosedami. Zaradi stalnega konflikta z Armenijo namreč ne obstaja neposredni internetni kabel med obema državama (promet se mora usmerjati prek Gruzije ali Rusije). Po drugi strani pa si Gruzija in Armenija neposredno izmenjujeta internetni promet. Na drugi strani pa tesno partnerstvo s Turčijo prinaša koristi – TurkTelecom je ključen tranzitni ponudnik za azerski internet, politične vezi pa so olajšale gradnjo dodatnih povezav v tej smeri en.wikipedia.org.

Povzetek: Azerbajdžan izstopa v regiji po širokem dostopu in močnih mobilnih omrežjih, medtem ko na področju hitrosti fiksnega širokopasovnega interneta in razvoja konkurenčnega trga še vedno dohiteva nekatere sosede. V primerjavi z vrstniki je prebivalstvo Azerbajdžana relativno dobro povezano, vendar še ne uživa vrhunske kakovosti, ki so jo nekatere sosede dosegle z zgodnejšo uvedbo optike. Z rastjo regionalne integracije (na primer preko digitalnih programov vzhodnega partnerstva EU) bo Azerbajdžan najverjetneje nadaljeval z nadgradnjo svojih kazalnikov, da bi ostal regionalni vodja v IKT – status, ki ga želi vlada ohraniti.

Prihodnji obeti: K digitalni vključenosti in nadgrajeni infrastrukturi

Prihodnost dostopa do interneta v Azerbajdžanu je dinamična, saj država zasleduje ambiciozne cilje popolne povezljivosti in sprejema nove tehnologije. Več ključnih trendov in načrtov opredeljuje prihodnje usmeritve:

Državna širokopasovna pokritost: Razglašen cilj vlade je »zagotoviti popolno pokritost celotnega ozemlja Azerbajdžana s širokopasovnim internetom do 2024«, z najmanj 25–30 Mb/s za vse uporabnike caliber.az freedomhouse.org. Za doseganje tega Ministrstvo za digitalni razvoj in promet ter njegove podružnice (AzTelekom, Baktelecom) pospešeno širijo optiko v še nepokrita območja. To vključuje razširitev optičnih vlaken ne le v vsako mesto in okrajno središče, temveč tudi v vasi in novo nastala naselja. Hkrati uvajajo brezžične rešitve (kot so fiksni LTE usmerjevalniki ali v prihodnje morda 5G FWA) za najtežje dostopna območja. Glede na dosedanji napredek – skoraj polovica gospodinjstev je v zadnjih nekaj letih dobila dostop do optike caliber.az – je verjetno, da bo do 2025–2026 skoraj vsako gospodinjstvo, ki želi internetno povezavo, imelo hitro možnost. Zapiranje prepada med mesti in podeželjem je politična in gospodarska prioriteta, ki je povezana s širšimi prizadevanji za »digitalno vključenost«. Pričakujemo lahko nadaljnje financiranje institucij, kot so EBRD, Svetovna banka in druge za podporo širokopasovnega interneta na podeželju, saj je to v skladu z mednarodnimi razvojnimi cilji.

Uvajanje 5G in razvoj mobilnega omrežja: V naslednjih nekaj letih bo Azerbajdžan verjetno prešel iz 5G preizkusov v komercialni zagon. Tako Azercell kot Bakcell sta uspešno preizkusila 5G v Bakuju freedomhouse.org. Vlada bo morala določiti spekter (verjetno v C-pasu in milimetrskem valu) za 5G in morda izvesti dražbo ali podeliti licence. Glede na to, da ima mobilni trg v bistvu tri igralce, ki so vsi povezani z državo ali vplivnimi interesi, poštena dražba morda ne bo konkurenčna – a 5G bo v vsakem primeru uveden postopno. Do leta 2025 lahko pričakujemo 5G hot-spot cone v Bakuju (npr. center mesta, poslovne četrti, območje letališča) in kasnejšo širitev v druga večja mesta in industrijska središča. Popolna državna pokritost z 5G bo trajala dlje, morda v drugi polovici desetletja, in bo odvisna od gospodarskih dejavnikov (operaterji bodo tehtali potencialne prihodke). Azerbajdžan si vseeno ne želi tehnološkega zaostanka; sosednja Rusija zamuja z 5G, a zalivske države in Turčija napredujejo, zato bo Azerbajdžan želel slediti tempu, da bi pritegnil naložbe. Primeri uporabe 5G v Azerbajdžanu bi lahko vključevali aplikacije pametnega mesta v Bakuju, napredni mobilni internet za dirko Formule 1 (ki poteka v Bakuju) in zasebna 5G omrežja za naftno industrijo.

Nadgrajena satelitska integracija: Azerbajdžan bo še naprej izkoriščal satelite za nišne potrebe. Po poročanju naj bi Azercosmos načrtoval svoj naslednji telekomunikacijski satelit (Azerspace-3) za razširitev zmogljivosti in pokritosti, morda z novejšo tehnologijo zmogljivih satelitov (HTS). Prav tako bi Azercosmos lahko sodeloval z LEO konstelacijami – na primer, lahko bi gostili zemeljske postaje Starlink ali OneWeb, če bi se dogovorili, s čimer bi Azerbajdžan postal regionalno servisno središče za satelitski internet. S prihodom Starlinka je ena od prihodnjih možnosti prilagoditev zakonodaje: vlada lahko uvede pravila za uporabniške satelitske terminale, morda s potrebo po dovoljenju ali registraciji (kot to počnejo nekatere države) – zlasti če bi veliko ljudi pričelo uporabljati Starlink za necenzurirano izkušnjo interneta. Idealno pa bodo sateliti dopolnjevali nacionalno omrežje, tako da bodo povezovali resnično oddaljena območja in zagotavljali dodatno odpornost omrežja v primeru izpadov.

Izboljšanje kakovosti storitev in konkurence: Zavedajoč se preteklih pomanjkljivosti na področju kakovosti, azerbajdžanske telekomunikacijske oblasti uvajajo standarde kakovosti storitev in spremljanje. To vključuje kazalnike za čas delovanja, prepustnost in zakasnitev, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati caliber.az. Če bodo ti standardi uveljavljeni, bi to lahko spodbudilo ponudnike k dodatnim vlaganjem v nadgradnjo omrežij in redundanco. Vlada je pridobila tudi milijon evrov nepovratnih sredstev EU za podporo institucionalnim reformam za boljše telekomunikacijsko reguliranje (npr. vzpostavitev bolj neodvisnega regulatorja in krepitev konkurenčnih zaščitnih ukrepov) neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu. V naslednjih letih lahko pričakujemo formalno ustanovitev neodvisne telekomunikacijske regulativne agencije, ločene od ministrstva, kar bi bil zelo dobrodošel korak k usklajevanju z mednarodno prakso. Večja preglednost pri izdaji licenc in dodeljevanju radiofrekvenčnega spektra bi prav tako izboljšala investicijsko klimo.

Konkurenca bi lahko dobila spodbudo, če bi se trg odprl novim ponudnikom ali bi lahko uspevale manjše ISP družbe. Na primer, rastoča vloga podjetja NEQSOL (lastnik Bakcella in AzerTelekoma) pomeni močnega zasebnega igralca; NEQSOL bi se lahko neposredno podal v segment fiksnih širokopasovnih ponudb za potrošnike, kjer bi izzval AzTelekom, predvsem v mestih. Alternativno bi lahko prišle tuje telekomunikacijske naložbe, če bi Azerbajdžan (po morebitnem pristopu k WTO) dovolil vstop tujim ISP-jem ali operaterjem. Vendar pa bo glede na strogo državno kontrolo razvoj na tem področju najverjetneje previden.

E-uprava in digitalno gospodarstvo: Večji dostop do interneta je temelj širših načrtov digitalne preobrazbe Azerbajdžana. Država širi portale e-uprave (storitve za e-vize, spletno oddajo davkov, digitalne identitete itd.). Skoraj 90-odstotna spletna populacija omogoča vladi vse večje izvajanje javnih storitev na daljavo, kar si prizadevajo tudi v okviru boja proti korupciji in za večjo učinkovitost. Do leta 2025 pričakujemo, da bodo storitve, kot so spletni notar, elektronski zdravstveni kartoni in digitalne izobraževalne platforme, vse bolj uporabljene, predvsem z izboljšanjem povezljivosti na podeželju. Azerbajdžan ima tudi ambicije v tehnološki startup sceni – izboljšana infrastruktura interneta po vsej državi omogoča talentom iz kateregakoli kraja sodelovanje v digitalnem gospodarstvu (programiranje, freelancing, ustvarjanje vsebine). Novi tehnološki centri ali inkubatorji bi se lahko pojavili tudi v sekundarnih mestih, kot sta Ganja ali Šamahi, ko bo uveden hiter internet, da bi se tehnološki sektor oddaljil od Bakuja.

Čezmejni povezovalni projekti: Vloga Azerbajdžana kot tranzitne države se bo okrepila s projekti, kot sta Transkaspijska optika (povezava s Srednjo Azijo prek podmorskega kabla v Kazahstan) in omenjena Digitalna svilena pot, ki bo prenašala evropski promet v Azijo. Uspešen zaključek teh projektov ne bo prinesel le prihodkov, ampak tudi povečal odpornost nacionalnega omrežja (več poti = manj verjetnosti izpada). Poleg tega bi status tranzitnega vozlišča lahko lokalnim ISP ponudil še nižje stroške pasovne širine zaradi večjih količin prenosa.

Izzivi in neznanke: Kljub obetavnim načrtom ostajajo izzivi. Politična volja je dvorezen meč – vodstvo vlaga v infrastrukturo, lahko pa tudi nadaljuje ali celo poveča cenzuro interneta, če se počuti ogroženo (zlasti ob državnih volitvah ali občutljivih dogodkih). Ravnovesje med izboljšanjem dostopa in omejevanjem vsebin bo še naprej zaznamovalo internetno okolje v Azerbajdžanu. Gospodarska nihanja (spremembe cen nafte itd.) bi lahko vplivala na financiranje teh obsežnih projektov. Na primer, uspeh projekta optike do vasi je odvisen od stalnih naložb, ki so pogojene s stanjem javnih financ.

Druga neznanka sta javno povpraševanje in digitalna pismenost. Eno je potegniti optiko v vsako vas; povsem drugo pa je, da jo vsaka družina uporablja učinkovito. Še vedno obstajajo segmenti prebivalstva – zlasti starejše generacije na podeželju –, ki v širokopasovnem internetu morda še ne prepoznajo potrebe ali nimajo ustreznih veščin za njegovo uporabo. Za resnično skoraj 100-odstotno uporabo bodo zelo pomembni stalni programi digitalne pismenosti in dostopne naprave.

Za zaključek lahko rečemo, da je dostop do interneta v Azerbajdžanu na poti nenehne rasti. Če se trenutni načrti uresničijo, bi lahko Azerbajdžan v poznih 2020-ih imel vseprisoten hitri internet – s kombinacijo optičnih povezav, 5G in satelita – ki bi segal od Kaspijskega morja do najvišje gorske vasi, kar bi močno preoblikovalo socialno-ekonomske priložnosti. “Zadnja meja” povezljivosti v dobesednem pomenu (internet iz vesolja) je zdaj del osrednjih razprav v državi. Ključna vprašanja ostajajo, kako bo vlada uravnotežila nadzor in odprtost, ter kako hitro bodo obljubljene nadgradnje dejansko zaživele. Vseeno pa trend kaže, da se bo razkorak med Azerbajdžanom in bolj razvitimi digitalnimi državami zmanjšal, kar pomeni, da bo dostop do interneta v Azerbajdžanu v prihodnjih letih hitrejši, zanesljivejši, bolj vključujoč in morda tudi bolj svoboden.

Viri:

• Ministrstvo za digitalni razvoj in promet, Azerbaijan Digital Development: Facts & Figures 2022, uradna statistika o uporabi in infrastrukturi IKT mincom.gov.az mincom.gov.az mincom.gov.az.
• Freedom House – Freedom on the Net 2023: Azerbaijan (državno poročilo) freedomhouse.org freedomhouse.org freedomhouse.org.
• EBRD, sporočilo za javnost (22. december 2022): “EBRD in EU podpirata širitev širokopasovnih povezav v Azerbajdžanu” – podrobnosti o 50 milijonov USD posojilu podjetju AzTelekom za širokopasovni internet na podeželju neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu.
• Caliber.Az (9. januar 2024), “Azerbaijan’s internet market: investment on speed and service” – analiza uvajanja širokopasovnega dostopa, hitrosti in vprašanj monopola caliber.az caliber.az.
• Ookla Speedtest Global Index po podatkih lokalnih medijev: ABC.AZ (25. november 2024) poročilo o hitrosti interneta v Azerbajdžanu abc.az abc.az; Report.az (avgust 2023) o uvrstitvi fiksnih širokopasovnih povezav report.az.
• Azercosmos – SatellitePro ME (januar 2024), “Azercosmos wins award for Azconnexus satellite broadband service” satelliteprome.com satelliteprome.com.
• Tech.az (29. marec 2025), “Starlink je aktiviran v Azerbajdžanu – satelitski internet od 100 AZN” tech.az tech.az; Caspian Post (29. marec 2025) novice o dostopnosti storitve Starlink caspianpost.com.
• ITU/Svetovna banka – Fiksne širokopasovne naročnine in penetracija statista.com, košarica cen IKT tradingeconomics.com, uporabniki interneta theglobaleconomy.com.
• DataReportal – Digital 2023: Azerbaijan (Kepios), ključni podatki o uporabnikih in hitrostih datareportal.com datareportal.com.
• Azerbaijan Internet Watch – kronologija razvoja interneta in nadzora (1994–2021) az-netwatch.org az-netwatch.org.